Višja splošna olajšava in spremenjeni razredi dohodninskih razredov bodo koristili vsem zaposlenim. Poleg tega sta ključni novosti za zaposlene na področju regresa in nagrade za uspešnost. Od regresa ne bo več treba plačati dohodnine in da bo brez plačila prispevkov mogoče izplačati višji regres. Druga ugodnost pa bo, da bo dohodnine oproščena višja nagrada za poslovno uspešnost, ki ji marsikje rečejo božičnica ali 13. plača.

A koliko zaposlenih sploh prejema takšne zneske, da jim bo to kaj koristilo.

Božičnico oziroma nagrado dobi manj kot pol delavcev

Podatki finančne uprave kažejo, da je plačilo za poslovno uspešnost v letu 2018 prejelo 316.212 delavcev. To je le slabih 41 odstotkov vseh zaposlenih oseb, kar pomeni le dva od petih delavcev. Več kot 450 tisoč delavcev nagrade lani ni prejelo.

Čeprav je bila že lani božičnica v višini povprečne plače (1.681 evrov) oproščena plačila dohodnine (treba pa je plačati prispevke), je bilo povprečno izplačilo na delavca skoraj pol manjše, le 887 evrov.

Vsega skupaj je nagrado za poslovno uspešnost višjo od povprečne plače, kolikor je že doslej znašala razbremenitev z dohodnino, lani prejelo le 47 tisoč zaposlenih, kar je šest odstotkov vseh zaposlenih.

Zaradi davčnih sprememb je pričakovati, da se bo to število zvišalo, a kljub temu velja še enkrat poudariti, da 450 tisoč ljudi nagrade sploh ne prejme, poleg tega pa podjetja že zdaj ne koristijo celotne olajšave, saj je povprečno izplačilo pol manjše od tega, kar bi lahko izplačali. Ukrep naj bi sicer povzročil izpad 50 milijonov evrov proračunskih prihodkov.

Vprašljiv je tudi argument, da bodo tako na boljšem najbolj produktivni kadri, ki jih zaradi visoke obdavčitve težko dobro plačajo. Božičnico ali 13. plačo praviloma dobijo vsi zaposleni, pogosto vsi v enakem znesku. 

Pri regresu korist za vse, ampak spet različna

Regres je za razliko od nagrade za poslovno uspešnost zakonsko predpisan in bi ga morali prejeti vsi zaposleni najmanj v višini minimalne plače.

Poročali smo tudi o primeru podjetja, kjer regresa ne izplačujejo, saj je globa nižja od stroška regresa, delavci pa bi morali za izplačilo regresa tožiti delodajalca, česar pa se ne lotijo zaradi strahu ali stroškov.

Doslej je bil regres v višini 70 odstotkov povprečne plače oproščen prispevkov, ne pa dohodnine.

Po novem od regresa v višini povprečne plače ne bo treba plačati ne prispevkov in ne dohodnine, tako da bodo na boljšem vsi. A podobno kot pri nagradi je tudi pri regresu. Lani je minimalni regres prejelo 217.072 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh. Če že doslej niso izkoristili možnosti davčnih olajšav, jih ti delodajalci najbrž ne bodo niti letos.

Ob tem velja opozoriti, da je ta številka v resnici nekoliko nižja, saj so zajeti tudi delavci, ki imajo pravico le do sorazmernega dela regresa. "Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času. V primeru torej, da gre za sorazmerno izrabo letnega dopusta oz. krajši delovni čas, je znesek izplačanega regresa lahko tudi nižji od zneska minimalne plače," opozarjajo na finančni upravi.

Je bilo pa že lani nekaj delodajalcev, ki so se odpovedali oprostitvi prispevkov in so delavcem izplačali višji regres, kot je še bil oproščen prispevkov. "Delavcev, ki pa so prejeli regres v višini, ki presega 70 % povprečne plače pa je bilo skupno 48.615," kažejo podatki finančne uprave. Ti delodajalci so morali od izplačanega regresa plačati tudi prispevke.

Ocenjeni učinek razbremenitve regresa je 90 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov.

Sindikati berejo članke, predloga še niso videli

Sindikati predloga davčnih sprememb še ne želijo podrobneje komentirati, saj ga še niso prejeli.

"V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že vrsto let prizadevamo za razbremenitev dela in potrošnje in za večjo obremenitev kapitala. Z svojimi stališči smo že v lanskem letu seznanili Ministrstvo za finance in jih med drugim pozvali k ohranitvi progresivnosti dohodninske lestvice, k davčni razbremenitvi srednjega razreda (80-200 odstotkov mediane plač), povišanju splošne olajšave, ter upravičenosti do najvišje olajšave. Prav tako smo predlagali ponovno uvedbo rednega letnega usklajevanja lestvice za odmero dohodnine in olajšav, ki je bilo zaradi krize ukinjeno. Za nevtralnost davčne reforme smo med drugim predlagali povišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb in določitev spodnje meje za plačilo tega davka," so nam sporočili.

"Glede na objave medijev lahko ocenimo, da gredo načeloma predlogi Ministrstva za finance v pravo smer, za podrobnejšo opredelitev glede predlaganih sprememb in rešitev pa je potrebno počakati na uradni predlog, ki ga še nismo prejeli in ni bil dan v razpravo," pravijo.

Predloge davčnih sprememb bo v petek, 22. marca, obravnaval Ekonomsko-socialni svet, v katerem predstavniki vlade razpravljajo s sindikati in delodajalci.

Minister za finance Andrej Bertoncelj predlaga tudi spremembe dohodninske lestvice. Kaj prinašajo, smo poročali že pred časom.

Davčna reforma Davčna reforma: pri minimalni plači 32 evrov, pri dvakratniku povprečne 670

janez.zalaznik@zurnal24.si