Slovenci  še vedno opravimo veliko manj poti s kolesom kot prebivalci v nekaterih drugih evropskih državah. Evropejci opravijo s kolesom od 20 do 40 odstotkov vseh poti, pri nas ta delež znaša le 2,6 odstotkov. V Ljubljani je malce višji, 11 odstoten. Največ nesreč, v katere so bili vpleteni kolesarji, se zgodi v Osrednjeslovenski in Podravski regiji. Lani se je zgodilo tri odstotke manj nesreč, kot leto poprej, in sicer 1.326 na ravni države, življenje pa je izgubilo 13 kolesarjev. 

Z letošnjo preventivno akcijo »Kolesarji, vozite pametno!« želi Agencija za varnost prometa v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo, policijo in občinami, zmanjšati število huje poškodovanih in mrtvih kolesarjev za 20 odstotkov.  

Hkrati želijo opozoriti na najpogostejše prekrške - upoštevanje prometnih pravil, na odgovornejše vedenje kolesarjev in na nasploh nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu, ki nas lahko stane tudi življenja. Zato bodo maju policisti izpeljali preventivno akcijo, nadzoru pa se bodo priključili tudi mestni redarji. 

Alkohol in kolo ne gresta skupaj

Statistični podatki kažejo, da so kolesarji pogosto sami povzročitelji prometne nesreče, v kateri se poškodujejo. V prometne nesreče so se v dobrih 70 odstotkih zapletli predvsem moški kolesarji, glede na starost pa so izrazito najbolj ogroženi starejši kolesarji – več kot polovica smrtnih žrtev v lanskem letu je bila starejših od 45 let. Največ nesreč se je zgodilo v naseljih, najmanj na lokalnih cestah, najpogostejši vzroki pa so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti in nepravilna smer vožnje.  V lanskem letu je med povzročitelji nesreč je izstopal alkohol. Glede na leto prej je bil alkohol tako ali drugače vpleten v nesrečo v kar 14 odstotkih. Več povzročiteljev med kolesarji, kar trije, pa so umrli zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola.  

Mladi in ženske z golo glavo

Poškodbe glave so pri kolesarjih zelo pogoste. Naletna teža glave pri hitrosti 25 kilometrov na uro znaša 50 kilogramov, torej kot bi vreča cementa udarila ob tla ali vozilo. Uporaba čelade pa zmanjša tveganje za poškodbe glave ter hujše možganske poškodbe za od 66 do 88 odstotkov. Zato je eden od ciljev akcije je tudi povečanje uporabe varnostne čelade pri kolesarjih. 

Od lanskega leta je v veljavi nova zakonodaja, ki varnostno čelado kot obvezno predpisuje za vse, mlajše od 18 let. AVP je lani v maju z obsežnim nadzorom 4.800 kolesarjev v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu ugotovila, da je kar 24 odstotkov kolesarjev kršilo predpise, najpogosteje je šlo za nepravilno prečkanje, napačno stran in smer vožnje ter celo vožnje skozi rdečo luč pa tudi vožnja po pločniku in uporaba mobilnega telefona. Največ kršiteljev je bilo med mladostniki, najmanj pri otrocih. Čelado pa je uporabljalo 13 odstotkov kolesarjev, več moški kot žensk, najmanj pa jo uporabljajo ravno mladostniki. 

V sklopu letošnje akcije se bosta začela graditi druga faza kolesarske povezave »Termalna pot« na odseku Strehovci – Dobrovnik, ter gradnja povezave Laško-Celje z brvjo čez Savinjo, več cestnih povezav pa bo označenih  z ločevanjem kolesarskega prometa. Kolesarji in vsi ostali udeleženci v prometu, VOZITE PAMETNO!