"Letos je med vožnjo s kolesom umrlo že sedem kolesarjev, lani pa sedemnajst," je povedal Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. "Zato so ukrepi zoper kolesarje eden od koščkov mozaika pri varnosti v prometu," je poudaril Kapun.

Najpogostejši prekrški, zaradi katerih prihaja do prometnih nesreč, so nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neprilagojena hitrost – predvsem zunaj naselja (kot so spusti s hribov) – in vožnja pod vplivom alkohola. Kot opaža Kapun, se je število ukrepov zoper kolesarje povečalo.

V Ljubljani je 51 policistov na kolesu
Ker so kolesarji med bolj ranljivimi in ogroženimi udeleženci v prometu, poskuša policija s policisti na kolesih poskrbeti za večjo varnost tudi na tem področju. V Sloveniji ima policija 107 koles, samo v Ljubljani pa 51.

"Od trinajst do petnajst policistov opravlja delo na kolesih od marca do oktobra oziroma novembra, tudi v nočnem času. Predvsem poleti so bolj mobilni," je pojasnil Primož Kadunc, vodja oddelka za cestni promet PU Ljubljana. "So na opazovalnih okoliših, urejajo in nadzirajo promet, sodelujejo pri preventivnih akcijah in javnih prireditvah ter pri prehodih za pešce skrbijo za varnost otrok ob začetku šolskega leta," je še dodal Kadunc.

Globe za kolesarje enake kot za voznike
Pri najpogostejših prekrških, ki povzročajo prometne nesreče, policisti izrekajo kolesarjem enake globe kot voznikom osebnih avtomobilov.

Globa za vožnjo v nasprotno smer, kot je označena, znaša 120 evrov. Kazen za vinjene kolesarje pa se giblje med 180 in 950 evri – odvisno od stopnje alkoholiziranosti. "Mi ne zatiramo kolesarjev, mi uporabo koles spodbujamo," je na novinarsko kritiko glede prevelike represivnosti policistov do kolesarjev odvrnil Kapun. "Za najpogostejše povzročitelje nesreč se izrekajo najvišje kazni. Vozniki, na primer, ne pričakujejo kolesarja z desne strani!"

Po njegovih besedah policija le izvaja ukrepe za povečanje varnosti v prometu, medtem ko je za nastajanje in oblikovanje zakonov zadolženo ministrstvo za promet.

Največji problem je infrastruktura
Pri Ljubljanski kolesarski mreži menijo, da tako strog odnos policije do kolesarjev, kar se tiče kaznovanja, ne rešuje osnovnega problema: neurejene kolesarske infrastrukture.

"Potrebna je kolesarska infrastruktura, ki bi bila kolesarjem prijaznejša. Preferira se infrastruktura za avtomobilski promet, ne bi se smelo diskriminirati kolesarjev," je za zurnal24.si dejal Gašper Žemva, predsednik Ljubljanske kolesarske mreže.

Dokler pa razmere ostajajo take: "Naj upoštevajo pravila," svetuje Žemva. Pri mreži so že pripravili nekatere predloge o izvedbi kolesarskega prometa na različnih tipih površin. "Zadnji odziv je bil pozitiven, in sicer pri Celovških dvorih v Ljubljani naj bi bila ureditev za kolesarje prijaznejša," pravi Žemva.