"Res je, da smo 125 dni pred volitvami. Res je, da želimo biti vsi všečni volivkam in volivcem. Res je, da nabiramo politične točke, ampak fino pa je, da smo predvsem do volivk in volivcev iskreni, realni in da jim obljubimo tisto, kar lahko naredimo. V politiki sem ravno tako dolgo, da sem navajen že vsega, ampak to, kar pa se ta trenutek dogaja v Državnem zboru, se od leta 2004, odkar sem poslanec, ni zgodilo. Tako, bom grdo rekel, podivjano vlaganje zakonov in klicanje po telefonu daj podpise, daj takšen podpis, tisti podpis," je dogajanje dogajanje v parlamentu v zadnjih tednih na seji kolegija opisal poslanec Matjaž Han (SD). "Zakone vlagajo tako hitro, da jih ne morem sproti tiskati. Vmes mi je že tonerja zmanjkalo."

Vse zakone bi sprejemali po skrajšanem postopku

Poslanci so na seji kolegija predsednika državnega zbora so poslanci razpravljali o sprejemanju kar 15-ih zakonih, pet so jih v parlamentarno proceduro vložili poslanci koalicijskih strank SMC in DeSUS in SD, pet Levica in pet vlada. Gre za zakone, ki prinašajo precejšnje vsebinske ali finančne učinke. Za vseh 15 je bila predlagana obravnava po skrajšanem postopku, da bi lahko bili sprejeti pred volitvami.

Smo v izrednem stanju?

"Pred nami je en velik kup zakonov po skrajšanem postopku. Vse skupaj kaže, kot da smo v nekem izrednem stanju in vse skupaj vpliva na ugled politike," je opozoril Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. "Če gre za skrajšani postopek, potem vsebine ni moč temeljito in analitično obravnavati. Kot drugo odreka se sodelovanje stroke in javnosti, ali hočemo to, da stroka in javnost nimata pravega vpliva" opozarja Dobovšek. 

Po skrajšanem postopku je mogoče predloge zakonov obravnavati le, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona,
– prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali posameznih določb zakona,
– manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom EU,
– spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo Ustavnega sodišča.

Skrajšan postopek tudi za ključni zakon zdravstvene reforme

Poslanci so zeleno luč za skrajšani postopek prižgali za 14 zakonov. Po skrajšanem postopku, kjer ni splošne razprave, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji, bosta tako obravnavana tudi ključen zakon zdravstvene reforme zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon, ki predvideva omejitev vpisa necepljenih otrok v vrtec. Edini zakon od 15-ih zakonov, ki je za skrajšani postopek dobil rdečo luč, je Predlog zakona o spremembah zakona o političnih strankah.

SMC bi pred volitvami legaliziral še marihuano

SMC je v parlamentarno razpravo s predlogom, da se obravnava p'o skrajšanem postopku vložil še Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki smo ga prav tako čakali celoten mandat. V ponedeljek pa je SMC v parlamentarno obravnavo vložila še Zakon o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, ki poleg dovoljenja uporabe konoplje v rekreativne namene dovoljuje tudi gojenje konoplje na površini do treh kvadratnih metrov. Uvaja sistem licenc za gojenje, pridelavo, predelavo in prodajo konoplje za tržne namene. S tem želijo zaščititi uporabnike, ki bodo lahko legalno kupili konopljo, in izdelke iz nje.

Medtem medicinska konoplja dobavljiva le na papirju

Konec januarja je vsebinsko nekoliko drugačen in bolj nujen zakon na temo konoplje vložila SD. Gre za zakon, ki bi uredil pridelavo konoplje v medicinske namene, ker tega ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc (kvota SMC) ni naredilo. Bolniki z rakom, multiplo sklerozo, artritisom epilepsijo, depresijo in drugimi boleznimi, ki si pomagajo z marihuano, imajo že leto dni po zakonu možnost, da zdravila iz konoplje dobijo na recept tudi v Sloveniji. Vendar pa ministrstvo postopkov, ki bi to omogočili ni izpeljalo, prav tako ni omogočilo, da bi marihuano v medicinske namene gojili tudi v Sloveniji.

Zakon Omogočili bi gojenje konoplje v medicinske namene

Koalicijski in strankarski dogovori več ne veljajo

Pri skoraj vsakodnevnem vlaganju zakonov, s katerimi želijo ugajati svojim volilcem se nekateri poslanci ne ozirajo na koalicijske dogovore in programe strank. Tako je glede kaznovanja staršev, ki ne cepijo otrok, mnenje precej deljeno v stranki DeSus. Pod spremembo zakona, s katero bi omejili vpis necepljenim otrokom v vrtec, se je podpisalo šest njihovih poslancev. Čeprav gre za predlog SMC pa pod predlogom zakona, ni niti vseh podpisov poslancev SMC.

Za usklajevanje zmanjkalo časa

Prav tako pod predlog spremembe zakona niso podpisani vsi članio poslanske skupine SMC, ki je predlagatelj. "Poslanci SMC predloga, za katerega so želeli obravnavo po skrajšanem postopku, pred vložitvijo 1. februarja niso uskladili z drugimi poslanskimi skupinami niti iz koalicije, saj za to niso imeli časa, to je tudi razlog, da pod njim niso podpisani vsi člani poslanske skupine," pojasnjuje prvopodpisani Jani Möderndorfer. Po Möderndorferjevih besedah so namreč lovili rok za njegovo vložitev, da bi bil ta še lahko uvrščen na aprilsko sejo DZ, ki bo predvidoma zadnja redna seja v tem mandatu.

Predlog zakona SMC in del Desusa predlagali prepoved sprejema necepljenih otrok v vrtec

Odprli tudi vprašanje priznanja Palestine

Poleg vseh zakonov pa naj bi poslanci v v dobrih štirih mesecih, kolikor ostaja do volitev, rešili še vprašanje priznanja Palestine. Predlog sklepa o priznanju je vložila poslanska skupina Levice s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem, pridružili pa so se še Peter Vilfan (DeSUS), Jani Möderndorfer (SMC) ter nepovezani poslanci Matjaž Hanžek, Alenka Bratušek in Mirjam Bon-Klanjšček. Do 16. februarja se mora o predlogu izreči vlada, državni zbor pa naj bi to točko obravnaval na marčevski seji.

Slovenija Slovenija v priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države