Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek sta namreč pred današnjo sejo odbora DZ za zdravstvo iz postopka obravnave umaknila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ga morali obravnavati na seji, so objavili na spletni strani DZ. Predlog novele so pripravili v iniciativi Glas ljudstva.

Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zaradi umika predloga novele odpovedala za danes sklicano sejo odbora.

Ločitev javnega in zasebnega zdravstva

V iniciativi Glas ljudstva so med razlogi za umik predloga novele zakona zapisali, da je bil ključni namen njegove vložitve v DZ spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona za ločitev javnega in zasebnega zdravstva in odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.

"Ta cilj smo dosegli, saj vlada za četrtek napoveduje vložitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki obravnava to tematiko. Prepričani smo, da bi brez našega zakona še vedno imeli na mizi zgolj obljube, napovedi in časovnice," so zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so, da vladni zakon posega tudi na druga kritična področja javnega zdravstva, ki jih s svojim predlogom niso odpirali. Menijo, da ima vladni predlog možnost, da celostno zaustavi procese načrtnega rušenja in izčrpavanja javnega zdravstva, ki potekajo na več nivojih.

Zagotovila koalicijskih strank, da bodo ukrepali

"Navsezadnje zakon umikamo, ker so nas za to v preteklih dneh vztrajno prosile vse tri koalicijske stranke in nam ob tem odločno zagotovile, da bodo v državnem zboru, če bo treba, z dopolnili poskrbele, da bo vladni zakon dosledno in odločno razmejil javno in zasebno zdravstvo skladno z njihovimi predvolilnimi zavezami in koalicijsko pogodbo," so pojasnili v iniciativi.

Zapisali so, da so jim stranke Levica, SD in Gibanje Svoboda zagotovile, da "bomo kot najbolj odločni zaščitniki interesov zavarovancev in pacientov vključeni v proces dokončnega oblikovanja zakona v državnem zboru".

Ob tem poudarjajo, da z zadnjo različico vladnega predloga "nikakor nismo in ne moremo biti zadovoljni". V iniciativi so zato pripravili konkretna določila o vsebini zakona in pričakujejo, da jih bodo v poslanskih skupinah tudi javno podprli.

Načelo neprofitnega dela

V Glasu ljudstva pričakujejo, da bo zakon uveljavil načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi tudi za koncesionarje (da se presežke javnih sredstev namenja za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, ne za izplačevanje dobička) in da bo dodatno delo v javnih zavodih nagrajeno tako, da nagrade ne bodo spodbujale prenosa slabše plačanega dopoldanskega dela v bolje plačano popoldansko delo po podjemnih pogodbah.

Pričakujejo še, da bo ločnica med javnim in zasebnim jasna tudi pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev in da bo delo na vodilnih mestih oddelka oz. organizacijske enote javnega zdravstvenega zavoda nezdružljivo z dvojno prakso, saj gre za očiten konflikt interesov, ter da bo ločitev javnega in zasebnega sektorja izrecno uveljavljena tudi pri določilih o dnevnih bolnišnicah, so še zapisali v sporočilu.

V iniciativi so predlog novele, ki je predvideval odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela, pripravili jeseni po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Kordiš in Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.

Koalicija: Gre za signal zaupanja

V koaliciji pozdravljajo umik Zakona o zdravstveni dejavnosti, so sporočili s strank SD, Levica in Gibanje Svoboda. "Umik, ki ga v koaliciji razumemo kot signal zaupanja, da bomo z vladnim zakonom postavili stroga pravila in omejitve v bran javnemu zdravstvenemu sistemu s ciljem zagotavljanja stabilnosti in delovanje sistema. Glasu Ljudstva se koalicija obenem zahvaljuje za tvorno sodelovanje pri snovanju sprememb, ki so za javni zdravstveni sistem nujne. Verjamemo, da bomo tudi pri sprejemanju vladnega zakona še naprej sodelovali," so poudarili.

Pojasnili so, da so se z Glasom Ljudstva tekom priprave vladnega zakona sestali večkrat, v zakon pa so bili dodani tudi nekateri njihovi predlogi in rešitve.

Ob tem so pojasnili, da bodo tudi koncesionarji morali presežke prihodkov nad odhodki iz opravljanja javne zdravstvene službe namenjati za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, delo po podjemnih pogodbah v javnih zdravstvenih zavodih pa bo strogo regulirano in dovoljeno izjemoma. "Plačevanje teh storitev, torej “tarifa” podjemnih pogodb, bo zamejena, zdravstveni zavod pa bo moral dokazati stroškovno učinkovitost takega dela v primerjavi z drugimi možnimi oblikami opravljanja le-tega. Zakon tudi vzpostavlja mehanizme, s katerimi bo Ministrstvo za zdravje imelo večji pregled nad tem, koliko dela se opravi na ta način, v katerih zavodih in s strani katerih zdravstvenih delavcev, kar bo omogočalo aktivnejšo vodenje politike za omejevanje potrebe po tej obliki dela," so zagotovili.

Foto: Martina Čuk/Državni zbor Poslanska skupina SD Ob tem tudi za vodje oddelkov v javnih zdravstvenih zavodih velja pogoj, da ne smejo biti izvajalci zdravstvene dejavnosti, imeti soglasje za delo pri drugem delodajalcu ali soglasje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, pri zasebnikih ali zasebnikih-koncesionarjih.

Ureditev, ki jo zakon predvideva za dnevne bolnišnice, pa po njihovih besedah "ne omogoča parazitiranja pridobitnih zasebnih klinik pri javnih zavodih", ampak je namenjena ureditvi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za paciente. "Pomislek je na mestu, vendar bo v zakonu dovolj varovalk, s katerimi ne bo dopuščeno, da bi zasebni zdravstveni sektor svoje paciente prelil na javne zdravstvene zavode," so dodali.

Predloge bodo sprejemali in preučevali ves čas obravnave zakona, so obljubili.

dezurni@styria-media.si