"Ne dolgo nazaj so naši prostovoljni gasilci v Zgornji Kungoti rešili življenje gospodu z nenadnim srčnim zastojem. Gospod je zapustil bolnišnico, kar je za nas velik uspeh. Morate vedeti, da so prve minute pri zastoju srca ključnega pomena za preživetje," je za Žurnal24 povedal Štefan Mally, predstojnik nujne medicinske pomoči Maribor.

Od Maribora do Zgornje Kungote bi rešilec potreboval najmanj dvajset minut, domači gasilci so v tem primeru že po šestih začeli z oživljanjem. Aktivirali so jih v Mariboru, na tamkajšnjem centru za obveščanje, po posredovanju dežurnega zdravnika. Center jim je nato sporočil lokacijo in način reševanja. Tudi zato, ker gre za ljudi iz domačega kraja, kjer se med seboj poznajo, vedo, kje kdo stanuje, je odzivnost tako hitra: "Vzdržujejo srčni obtok skozi masažo srca, tako da imamo mi, medicinsko osebje, ko pridemo za njimi manj dela, smo uspešnejši, saj je nekaj krvnega obroka ostalo. Tako lahko srce v večjem odstotku tudi oživimo. Tak človek ima tudi manj nevroloških posledic, možgani so manj okvarjeni," je dodal naš sogovornik.

300 za oživljanje usposobljenih gasilcev v 17 vaseh

Foto: Profimedia Reševalno vozilo V letu dni so reševalci, zdravniki mariborske urgence usposobili že tristo gasilcev iz sedemnajstih oddaljenejših vasi od mesta Maribor, kjer se sicer nahaja urgenca. Od Ruš do Zgornje Korene, Lovrenca na Pohorju, Hoč, Rač, v vseh teh vaseh imajo danes usposobljene ljudi, na katere se lahko vaščani obrnejo, ko je zares hudo. Srčni zastoji, možganske kapi, prometna nesreča.

"Z gasilci smo začeli zato, ker so ti ljudje že vpeti v pomoč sočloveku v sistem zaščite in reševanja. Aktiviramo jih lahko bistveno hitreje. Kot prostovoljni gasilci imajo urejena tudi vsa zavarovanje, v primeru, če se jim v času reševanja kaj zgodi. Na vse te zadeve smo morali misliti, ko smo začeli z usposabljanjem,"  pojasnjuje zdravnik družinske medicine in reševalec, Matej Strnad, ki je hkrati tudi pobudnik sistema posredovalcev. Idejo, ki v skandinavskih državah uspešno deluje že štirideset let,  je pridobil od kolegov, medicinskih reševalcev iz Slovenske Bistrice.

Država naj ta del rešuje sistemsko

Vsi ti ljudje imajo licenco, pridobljeno pod strokovnim vodstvom zdravnikov nujne medicinske pomoči Maribor: "Ob tem smo za vse sami, sami jih izobražujemo, sami se dogovarjamo z gasilci in župani," dodaja Strnad, ki meni, da bi morala država ta del nujne medicinske pomoči rešiti sistemsko. Tudi defibrilatorji, ki so danes v domeni občin, so namreč zelo dragi. 

Ko srce odpove so  med prvimi na svetu

"Povprečno v devetih minutah smo pri človeku, od takrat, ko nas nekdo pokliče na številko 112. Najbolj uspešni glede oživljanja pa smo takrat, ko nekomu zastane srce, pri vzpostavitvi krvnega obtoka. Tukaj se primerjamo s skandinavskimi državami, v ZDA so za nami. Zato lahko zatrdim, da se bo z responderji naš sloves še izboljšal,"  je še povedal Matej Strnad.

Posredovalci, gasilci v novi urgentni mreži

Nova organizacija nujne medicinske pomoči, se namerava opreti tudina posredovalce, so ob predstavitvi nove urgentne mreže pojasnili na ministrstvu za zdravje. Mreža predvideva 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov, se na prav tako bodo terenu na voljo nujna reševalna vozila ter reanimobili. Novi urgentni sistem je v nekaterih lokalnih naletel na burne odzive. Prebivalci na področjih, kjer ne bo centra, se namreč bojijo, da bodo imeli slabši dostop do prve pomoči.

Ministrica na posvete po regijah

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo do 21. maja obiskala urgentne centre v vseh 10 regijskih splošnih bolnišnicah in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer se bo sestala z izvajalci nujne medicinske pomoči, direktorji tamkajšnjih zdravstvenih zavodov, župani in predstavniki interesnih skupin. Danes bodo predstavniki ministrstva obiskali Jesenice in tamkajšnjo bolnišnico.