Gaja Ribič je 24-letna diplomantka zdravstvene nege, ki jo večina mladih in malo manj mladih pozna z družbenih omrežij, kjer objavlja iskrene, lepe in tudi tiste malo manj lepe trenutke svojega vsakdanjika.

Foto: Gaja Ribič Medtem ko večina študentov pri svojih 19-letih uživa študentsko življenje, je Gajo ob koncu 1. letnika Fakultete za zdravstveno vedo pretresla nepričakovana novica: test nosečnosti je pokazal dve črtici.

Po prvem šoku sta se s partnerjem odločila, da otroka obdržita, Gaja pa si je ob tem obljubila, da zaradi nosečnosti študij ne bo trpel: "Sprav nisem čisto dojela, kaj se dogaja. Občutila sem strah, a globoko v sebi sem vedela, da bom faks uspešno zaključila. Tega sem si res močno želela. Vedela pa sem, da se bo vse skupaj nekoliko zamaknilo," se spominja Gaja, ki se od oktobra 2021 lahko pohvali z nazivom diplomirane medicinske sestre.

Prizna, da je bilo napornih trenutkov ob tem veliko, tudi obdobij, ko je študij želela obesiti na klin in se zaposliti. A premagala je volja, da svojim otrokom z višjo izobrazbo ponudi (še) boljše življenje.

Intervju "Takšna je bila pač tedaj vloga žensk. Zdaj je drugače ..."

Na roko ji je šla tudi epidemija, zaradi katere ji je veliko stvari na fakulteti, predvsem praktičen del, odpadlo. Se pa je v tem času pojavila nova 'ovira' na poti zaključevanja študija; s partnerjem sta bila v ponovnem pričakovanju novega družinskega člana_ice. To je njeno študijsko pot zavleklo še za eno leto, a ničesar ne obžaluje.

Mesec marec v okviru projekta Glas generacije namenjamo ženskam; učiteljicam, popotnicam, zdravnicam, medicinskim sestram, športnicam, igralkam, cvetličarkam, trgovkam, pevkam, mamicam, babicam, sestram, prijateljicam, ženam ... Teme bodo predvsem spremembe, ženska moč in ženski vpliv na vsa področjih življenja. Projektu lahko sledite TUKAJ.

Pri tem se zahvali vsem ustanovam, kjer je opravljala prakso, in profesorjem, ki so ji stali ob strani ter marsikatero stvar olajšali. Prav tako so ji na pomoč priskočili tudi sošolci, ki so jo zalagali z zapiski, ko se sama ni uspela udeležiti predavanj: "Vsi so bili zelo razumevajoči, posebej ustanove, kjer sem opravljaja prakso. Te so mi omogočile, da sem morda odšla kako uro prej in da mi v času nosečnosti ni bilo treba dvigovati pacientov. Tudi večina profesorjev mi je šla na roko ter mi marsikatero stvar olajšala."

Foto: Gaja Ribič

Spomini na dolge noči, ko se je pripravljala na izpite, niso več tako živi, še vedno pa jo prevevajo občutki krivde, da zaradi študijskih obveznosti in prakse ni uspela biti toliko časa z otrokoma, kot bi si želela. "Pri prvem otroku sem več časa lahko posvetila učenju, saj je bil zelo priden, popolnoma drugačna pa je bila pesem s hčerkico, ki je zahtevala mnogo več pozornosti. Takrat sem se res morala učiti pozno v noč," omeni mlada diplomantka.

Intervju z Niko Kovač Nika Kovač: "V resnici vsi bijemo isti boj, to je bitka za enakopravnost"

Slovenija na dnu lestvice najmlajših mamic

Po podatkih evropskega statističnega urada iz leta 2019 se Slovenija nahaja v družbi tistih držav, ki imajo delež mladih mamic najmanjši. V tej druščini prvo mesto zaseda Danska (1%), takoj za njo ji sledita Slovenija in Italija (obe 1,1%), na tretjem mestu se z 1,2 odstotka nahaja Nizozemska, v prvi šesterici pa sta še Luksemburg in Švedska (obe 1,4%).

Po navadi so razlog za to skriva v finančnih omejitvah. A Slovenija na tem področju ponuja kar nekaj možnosti pomoči, ki mladim družinam finančno situacijo nekoliko olajša. Med drugim lahko študentke, ki zanosijo, zaprosijo za dodatno študijsko leto, prav tako je v primeru ponavljanja letnika zaradi starševstva mogoče podaljšati štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije iz razloga starševstva, mladi starši lahko zaprosijo tudi za podaljšanje bivanja v študentskem domu za 1. leto in lahko v primeru nastopa starševstva prošnjo za subvencionirano bivanje v študentskem domu oddajo tudi po preteku roka, ki je določen z razpisom, eden izmed staršev ima na voljo tudi deset dodatnih bonov za subvencionirano prehrano, tako kot ostalim staršem pa so jim na voljo nekateri denarni dodatki, kot so pomoč ob rojstvu otroka in otroški dodatek.

Za dodatno pomoč pa mlade družine lahko zaprosijo tudi pri različnih organizacijah, kot so Fundacija Študentski tolar, Zveza ŠKIS, Karitas, Klub študentskih družin. Prav tako nekatere občine nudijo denarne pomoči, zato se je dobro o tem pozanimati tudi na občini stalnega prebivališča. 

PROMO Iskreno priznanje: Dolga leta sem se bal imeti otroka

Foto: Gaja Ribič Ker je Sloveniji delež študentskih mamic izjemno nizek, je sogovornico na začetku nosečnosti tudi skrbelo, kako se bo nad novico odzvala okolica: "Čeprav mi nihče ni direktno izrazil svojega stališča oziroma očitkov, sem od drugih slišala, da so govorili za mojim hrbtom. Iskreno, posebej pri prvi nosečnosti, sem pričakovala, da bodo ljudje dosti bolj šokirani in nosečnosti ne bodo dobro sprejeli. A so me pozitivno presenetili, saj je večina novico sprejela odlično." 

Sama je bila tudi presenečena nad tem, koliko nosečnic je bilo na njeni fakulteti. To, da je bila obkrožena s posameznicami, ki doživljajo podobno izkušnjo kot sama, ji je predstavljalo veliko uteho. Prav s tem namenom je med nosečnostjo ustvarila tud svoj blog, kjer je za vse (bodoče) mamice delila vsebine, ki bi jim na tej poti lahko koristile, še bolj pomebno pa; da se zavedajo, da v tem niso same.

Za konec vsem bodočim študentskim mamicam še sporoča: "Vse se da, če se oče, rečem vsaki, ki me preko družbenih omrežij kontaktira, ko zvejo, da so zanosile. Pomembna je seveda tudi podpora partnerja in družine – z njo je vse dosti lažje. Sem prepričana, da če si želite zaključiti fakulteto, vam bo z močno voljo to tudi uspelo. Svetujem pa, da s študijem ne odlašate predolgo. Vsako leto, ko s faksom zavlačuješ, težje se je vrniti."