Neučinkovito. "Starejši v centre za socialno delo (CSD) nimamo zaupanja, pri svojem delu so preveč birokratski. Imamo zakon o preprečevanju nasilja, a je neučinkovit, ker se ne izvaja; poleg tega pristojne ustanove med sabo slabo komunicirajo. Edina učinkovita je policija," je stanje glede nasilja nad starejšimi opisala strokovna delavka Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Angelca Žiberna.

Stari in novi časi
Kritiko je podkrepila z razlago, da lahko postopek prijave nasilja steče le, če žrtev izpolni obrazec na CSD, kamor pa fizično težko pride, še posebno če živi v kraju, oddaljenem od CSD. "Kdo in kako bo pretepenega sploh pripeljal na CSD?" se sprašuje. "Starejša generacija se spominja časov, ko je socialna delavka preventivno obiskovala starejše nad 65 let na njihovem domu, in to pogrešajo. To zdaj počnejo nevladne organizacije. CSD bi z veseljem opravljali preventivne obiske, a je za dva milijona državljanov na voljo le tisoč socialnih delavcev," je na očitke odgovorila generalna sekretarka Skupnosti CSD Darja Kuzmanič Korva. Razložila je, da društva upokojencev na terenu CSD obveščajo o tem, če sumijo, da je starejša oseba ogrožena, in CSD vsako prijavo preveri. "Ugotavljamo zelo različne zadeve – od resnih zlorab do osumljenosti," je pojasnila.

Zagovornik starejših
Žibernova trdi tudi, da zdravniki v ambulantah premalo opažajo nasilje in kar verjamejo svojcem, ko pripeljejo starejše poškodovance in povedo, da so kar "padli po stopnicah". Najpogostejši povzročitelji nasilja so namreč otroci starejših oseb, sledijo zakonci oziroma izvenzakonski partnerji, otroci, vnuki, nečaki, sosedje in drugi.

Ker se tudi na varuha človekovih pravic obrača vse več starejših, so vladi že leta 2009 predlagali ustanovitev urada za starejše. Ob zadnjem srečanju pri varuhu pa je minister za delo in družino Ivan Svetlik podprl ustanovitev zagovornika za starejše po vzoru zagovornika za otroke.