Se spomnite, kako je propadel v parlamentu že sprejeti predlog, da se pokojnine namesto v odstotkih vsem zvišajo za 6,5 evra? Argumenti proti so bili, da pokojnina temelji na vplačanih prispevkih ter da zvišanje pokojnin v odstotkih ohranja razmerja med pokojninami, ki temeljijo na vplačanih prispevkih. Vlada je menila, da se pokojnine ne morejo povečevati v nominalnih zneskih, saj je to v nasprotju z namenom usklajevanja in bi bili prejemniki povprečnih in višjih pokojnin prikrajšani.

Utemeljeni argumenti, a hkrati je težko razumeti, da bi razmerja porušila uskladitev v višini 6,5 evra, dodatki v višini več kot tisoč evrov pa ga ne. Razlika je le v tem, da so enkrat na leto (letni dodatek) oziroma občasno, kadar se vlada tako odloči. 

Kako dodatki rušijo razmerja med pokojninami

Poglejmo konkreten primer. Nekdo s pokojnino manj kot 500 evrov je letos dobil 300 evrov kriznega dodatka, 440 evrov letnega dodatka, s PKP 7 pa se mu menda obeta še 300 evrov kriznega dodatka, skupaj torej 1040 evrov dodatkov. Kdor ima 701 evro pokojnine, je prejel le 190 evrov letnega dodatka, torej 850 evrov manj.

Tisti z najnižjimi pokojninami so oziroma bodo z dodatki dobili še eno pokojnino upokojenca, ki ima 910 evrov pokojnine.

Dva evra višja pokojnina, 286 evrov manj denarja

Tisti z višjimi pokojninami so lahko celo na slabšem kot tisti z višjimi. Poglejmo ekstremne primere. Upokojenec s 499 evri pokojnine bo skupaj z dodatki v enem letu dobil nakazanega več denarja kot nekdo, ki ima sicer 23 evrov višjo pokojnino. Ali drugače, tisti s 499 evri pokojnine bo dobil 256 evrov več kot tisti, ki ima dva evra višjo pokojnino.

Poglejmo še primer upokojencev s 699 evri in 701 evrom pokojnine. Prvi bo v enem letu dobil 8888 evrov, tisti z dva evra višjo pokojnino pa 286 evrov manj, kar je preračunano 24 evrov na mesec manj.

Dodatki torej pravno ne posegajo v razmerja med pokojninami, dejansko pa bistveno spreminjajo razmerja, ki so nastala zaradi razlik med vplačanimi prispevki.

Zvišanje vseh pokojnin za 6,5 evra, do katerega ni prišlo, je predlagala stranka SAB, zato naj je zanimalo, kako gledajo na enkratne dodatke, ki jih vsi pozdravljajo, čeprav prav tako rušijo razmerja med pokojninami.

"Prepričani smo, da bi bilo izredno usklajevanje pokojnin v enakem znesku za vse upokojence bolj pravično in solidarno, zato smo pri taki rešitvi vztrajali. Prav je, da starostnikom z najnižjimi pokojninami država bolj prisluhne in pomaga," pravijo in dodajajo, da so veseli, da vlada tudi v tej krizi ni pozabila na upokojence.

Zakaj se pri upokojenskih dodatkih ne upošteva premoženje, pri otroških pa se

Niso pa odgovorili na vprašanje, ali bi bili namesto enkratnih dodatkov smiselno uvesti upokojenski dodatek, ki bi podobno kot otroški dodatki upošteval tudi premoženje. Zdaj namreč dodatek dobi upokojenec, ki ima nizko pokojnino, tudi če ima na banki milijon evrov ali v lasti deset hiš.

Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam po objavi članka poslali odgovore na naša vprašanja, zato jih ne bomo vključili v članek, ampak jih objavljamo v celoti spodaj: 

Enkraten solidarnostni dodatek:  
Glede izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence, ki je že bil izplačan upokojencem v prvem valu epidemije v aprilu, bi želeli poudariti, da je bil ukrep v prvi vrsti namenjen upokojencem, ki so v času širjenja epidemije prepoznani kot najbolj ogrožena starostna skupina. Gre za ukrep v razmerah, ko pride v družbi do nekih nepredvidenih situacij, na katere posameznik nima vpliva in katera mu predstavlja poleg drugih posledic tudi dodatno finančno obremenitev. V teh časih je naloga države, da z ukrepi omogoči posameznikom, ki so najbolj prizadeti, lažji prehod posledic epidemije. Solidarnostni dodatek za upokojence je bil tako namenjen za upokojence z nižjimi pokojninami, ki si zaradi nastopa epidemije težje pokrivali dodatne stroške.

Iz tega vidika spada ukrep solidarnostnega dodatka v ukrep s področja socialne politike, saj tudi sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka zagotavlja Republika Slovenija, prav tako pa so bile do njega upravičene tudi druge ranljive skupine. Dodajamo še, da imajo upokojenci z nizkimi pokojninami  možnost uveljaviti pravice iz socialnega varstva (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek), ki so v pristojnosti centrov za socialno delo.

Usklajevanje pokojnin:
Uskladitev pokojnin je določena v 106. členu ZPIZ-2 in je izražena v odstotku. Predstavlja seštevek ugotovljenih rasti plače in cen življenjskih potrebščin, iz tega pa izhaja, da je potrebno tako redno kot izredno uskladitev pokojnin izvesti v odstotkih. Uskladitev se opravi od pokojnine, ki je uživalcu pripadala za mesec pred mesecem v katerem se ta izvede. Iz tega razloga izredna uskladitev pokojnin v nominalnem znesku po oceni direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela ne bi bila ustrezna.

Pri usklajevanju pokojnin gre izključno za ohranjanje denarne vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja in za enega osnovnih načinov varovanja in ne zgolj povečevanja višine pravice, odmeri pa se sorazmerno plači ali drugim dohodkom ter vplačanim prispevkom. Usklajevanje pokojnin ima torej trajni učinek na višino pokojnin in posledično tudi finančne učinke na povečane izdatke pokojninske blagajne, medtem ko je ukrep solidarnostnega dodatka izredni odziv na posledice epidemije in po njej ne bo več izplačan, zato ne moremo govoriti o rušenju razmerij med upokojenci z različnimi višinami pokojnin, kot bi se to zgodilo v primeru, da bi določili izredno uskladitev v enakem znesku za vse upokojence.

Prosili smo jih tudi za komentar naših izračunov, da bo nekdo, ki ima višjo pokojnino zaradi dodatkov prejel manj denarja, kot nekdo z višjo pokojnino. Tudi od ministrstva smo želeli odgovor, ali bi bilo smiselno podobno kot otroški dodatek pri dodatkih za upokojence upoštevati celotno premoženjsko stanje upokojenca in ne le na višine pokojnine.

janez.zalaznik@zurnal24.si