Po nekaj uvodnih urah spoznavanja z računalniškimi osnovami nam je ravno prav odprl vrata v programski jezik Basic, da smo proti koncu šolskega leta znali spisati nekaj vrstic kode in je program izvedel neko osnovno operacijo.
Nemara so moje veselje ob popoldanskih urah v šoli opazili tudi starši, nekega dne me je namreč doma čakal čisto nov Commodore 64, na katerem je bilo prav tako mogoče programirati v Basicu. Kako sem po tem še mesece preživljal popoldneve, najbrž ni treba posebej poudarjati. Tudi igrice sem igral, seveda.
Navdušenje nad novimi tehnologijami ni popustilo, zato sem šolanje nadaljeval na srednji računalniški šoli. Kako se je to veselje končalo in kdo ga je pokončal, je sicer vsebina za čisto ločen komentar, se pa najbrž sprašujete, zakaj vse to sploh pišem.
Pred kakšnim tednom sem hčerki, peti in šesti razred ene večjih ljubljanskih osnovnih šol obiskujeta, vprašal, kdaj sta bili nazadnje v šolski računalniški učilnici. "V letošnjem šolskem letu smo bili tam samo enkrat," je odgovorila starejša, podoben je bil odgovor mlajše, ki je še dodala, da so šli tja pri uri slovenščine, kjer jim je učiteljica pokazala nekaj pravil za urejanje besedila.
Milo rečeno žalostno je, da osnovne šole v svojih kurikulih nimajo računalništva, osnov programiranja, varnosti na internetu in podobnih predmetov. Nepredstavljivo pa, da jih ne ponudijo niti kot neobvezne vsebine ali vsaj interesne dejavnosti. Leta 2022!
Bolj prepričljiv argument v prid poučevanju računalništva v šolah, kot je šolanje otrok na daljavo, ko so bili otroci več mesecev prepuščeni samim sebi in računalniškemu znanju staršev, bomo težko še kdaj našli.
In kako se je vlada lotila reševanja deficita digitalnih veščin pri Slovencih? Starejšim od 55 let bo razdelila bone za obisk tečajev. Ne razumite me narobe, nič nimam proti izobraževanju starejših, a če želi država spodbuditi digitalizacijo, naj (vsaj) tistih 30 milijonov evrov, kolikor bo porabila za digitalne bone, vloži v mlade.
Vem, kaj boste rekli ... Saj bo nekaterim učencem, dijakom in študentom s stotakom ali dvema priskočila na pomoč pri nakupu računalnikov. Pohvalno, priznam. A človek se težko znebi občutka, da je nekaj mesecev pred volitvami to kaj drugega kot kupovanje glasov. Ne nazadnje je ta poteza približno taka, kot če bi zdravnik pacientu, ki ima kronične bolečine v križu, priskočil na pomoč z dvema tabletama proti bolečinam, in ga brez pregleda poslal domov.
Nisem prepričan, da se pristojni zavedajo, kako zgrešeno je parcialno, vrtičkarsko reševanje tako pomembnih vprašanj. Pred skoraj natanko enim letom se je vlada sicer razširila z novim ministrstvom za digitalno preobrazbo, ki pa dlje od ukvarjanja samim s seboj ni prišlo. In da ne bo pomote, prejšnje vlade pri reševanju te problematike niso bile prav nič boljše.
No, saj res, ministrstvo za šolstvo in izobraževanje je zadnji dve leti v rokah Simone Kustec. Toda ... Kdaj ste pa ministrico nazadnje videli ali vsaj slišali, da bi govorila o šolarjih, poučevanju in izobraževanju? Nemara je še bolj na mestu vprašanje: Kdaj ste pa ministrico nazadnje videli in slišali? Otroci in šola so se na agendi aktualne vlade žal znašli povsem na dnu.
Naravnost tragično je, da smo ob vsem napredku informacijske tehnologije, ki smo mu priča v zadnjih 30 letih, pravzaprav naredili korak nazaj, ko gre za spoznavanje otrok z računalništvom in da so bili ustvarjalci takratnih izobraževalnih politik in digitalizacije z naskokom bolj napredni od današnjih.
Spectrumi pa k9modorji leta 92????? Bulšit. Pravljice za otroke. Takrat so blli že kar lepo PCji. Niso bili sicer pogosti, …
Amazon je za vsak teden spletnega dela od doma plačal od 6000 do 10.000 evrov. Za prvi mesec sem od …
Ne drži...otroci morajo pri pouku uporabljajti računalniška orodja za vse svoje predstavitve...problem so starejši, vlada to ve in avtor tudi, …