Zasebnost v službi. "Ali problematični uslužbenec potrebuje posebno obravnavo? Imamo nevidno programsko opremo za prisluškovanje mobitelu, vohunjenje po njegovem računalniku, detektor droge, GPS-sledenje oseb ali vozil," oglašuje svoje izdelke ena izmed spletnih trgovin. Relativno dostopne so tudi cene. Kamero, skrito v stojalo za telefon, ponujajo za manj kot 300 evrov, GSM-prisluškovalno napravo za slabih 130 evrov, napravo GPS/GPRS za slednje vozil po 122 evrov, modul, ki se ga vgradi v računalniško tipkovnico, pa stane dobrih 45 evrov.
Da se delodajalci pogosto poslužujejo nadzora nad zaposlenimi, ki jim ga omogoča sodobna tehnologija, pričajo številne prijave, naslovljene na urad informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Kar tretjina vseh se nanaša na delovna razmerja, od tega pa velik del predstavlja prav problematika nepooblaščenega nadzora.
Želijo imeti nadzor
"Po naših ugotovitvah se tudi zaradi težkih gospodarskih razmer povečujejo težnje po nadzoru zaposlenih, kar pa večinoma drži le za podjetja, ki imajo različne težave," pravi Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke. Pojasnjuje, da nadzor običajno zahtevajo vodstveni kadri, pogosto pa so zaposleni v oddelkih informatike in kadrovskih služb tisti, ki so ga prisiljeni izvajati. Tomšič ob tem opozarja, da z uporabo različnih programov za prikrit nadzor zaposlenih delodajalec tvega storitev kaznivih dejanj in prekrškov ter izpostavljenost civilnim tožbam. Statistika sicer razkriva, da je bil v zadnjih sedmih letih le en primer obsodbe zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prisluškovanja ali snemanja in osem zaradi neupravičenega slikovnega snemanja.
Varnost in prihranki
Med podjetji, ki so se odzvala na naša vprašanja glede tehnološkega nadzora, ki ga izvajajo nad zaposlenimi, jih večina omejuje dostop do neprimernih in nevarnih spletnih vsebin. Nekatera omejujejo uporabo družbenih omrežij. V Petrolu so denimo pred kratkim začeli preizkušati sledljivost službenih avtomobilov z nameščanjem GPS-naprav, s čimer želijo ustvariti prihranek pri vožnji. Naleteli pa smo tudi na drugačno razmišljanje. "Vsi odgovori so negativni, smo še normalna firma," se je na naše poizvedovanje odzval Ivo Boscarol, prvi mož Pipistrela.
Mini intervju: Aleksander Zadel, psiholog
Sodobna tehnologija je lahko uporaben pripomoček za organizacijo in nadzor tako lastnega kot poslovnega sveta. Tako kot vsako tehnologijo jo je mogoče s pridom uporabljati in imeti od nje številne koristi, jo je pa žal mogoče tudi zlorabljati.
Ali lahko denimo uvedba sledljivosti službenih vozil dejansko vodi v prihranke?
Nadzor nad uporabo službenih vozil je smiseln in dejansko prinaša številne prihranke. Take primere poznam in so večinoma uspešni. Seveda povečan nadzor nekatere uporabnike moti. Ljudje v delovnem času še marsikaj postorijo v zasebne namene. Če imajo občutek, da jih med delom nadzirajo, to pogosto razumejo kot poseg v svojo zasebnost.
Kako večji nadzor vpliva na odnose med nadrejenimi in podrejenimi?
Prepričan sem, da je v okoljih, kjer vladajo dobri odnosi, mogoče uvesti tehnologijo nadzora brez večjih posledic na odnose. Hkrati pa sem prepričan, da se zgolj z nadzorom ne da vzpostaviti dobrih in korektnih odnosov med vodstvom in zaposlenimi. Če je vodstvo prepričano, da bo samo z nadzorom zaposlenih povečalo njihovo storilnost, se moti.