Možna velika gmotna škoda, tudi žrtve

Foto: EPA Neurje in poplave v Nemčiji Foto: Epa Neurje v Italiji Foto: PGD Cerklje na Gorenjskem neurje cerklje na gorenjskem
Slovenija z uvajanjem hitrega alarmiranja zamuja že pet let. Se končno premika.
Oglej si celoten članek

Slovenijo je minulo poletje zajelo več silovitih neurij, med neurjem z močnimi sunki vetra, ki je avgusta divjalo po Ljubljani, je z  gradbišča odneslo mavčno ploščo, ki je zadela v vozilo in lažje poškodovala sopotnico, zaradi podrtih dreves so se zgodile tri prometne nesreče z materialno škodo. V Tivoliju so izpod podrtega drevesa mimoidoči rešili žensko, na Bleiweisovi cesti je v motorista priletel oglasni pano.

Oranžno opozorilo, kdo sploh ve, kaj pomeni?

Arso je na ta dan izdal oranžno opozorilo, kar pomeni, da so vremenske razmere lahko nevarne. Bolj natančno, možni so meteorološki pojavi, ki so neobičajni oziroma se pojavljajo manj pogosto, zato je možen nastanek gmotne škode, možne so tudi žrtve.
Oranžno opozorilo Arsa pomeni, naj bomo pozorni ter se redno seznanjamo s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami. Zavedati se moramo tveganj, ki se jim morda ne bomo mogli izogniti. Izdano oranžno opozorilo pomeni še, da je potrebno upoštevati uradno izdana priporočila.

Sirene, radio, TV

A kot kažejo zgoraj navedeni podatki, opozorilo ni prišlo do vseh, številni so se kljub opozorilu izpostavili nevarnost. "Prebivalce obveščamo in alarmiramo prek sistema javnega alarmiranja v kombinaciji s sporočili, ki jih ob alarmih posredujemo prek medijev javnega obveščanja, predvsem prvega programa Radia Slovenija, Prvega programa TV Slovenija in lokalnih radijskih in televizijskih postaj," pojasnjujejo na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR).

A Slovenija še vedno nima vzpostavljenega sistema alarmiranja prebivalcev prek mobilnih telefonov. Poleg nevarnih vremenskih pojavov je hitro alarmiranje ključnega pomena tudi ob v primerih okužene vode, požarih, nesrečah v kemijskih tovarnah in podobno.
"Sistem javnega alarmiranja deluje, vendar pa še ni v celoti prenovljen," pravijo na upravi. Slovenija s prenovo sistema hitrega alarmiranja zamuja že pet let, od leta 2017 obveznost vzpostavitve takega sistema zapisana v zakonu, a se v praksi doslej to ni zgodilo.

Foto: PGD Cerklje na Gorenjskem neurje cerklje na gorenjskem

Prednosti opozoril na telefonu

Opozorila, ki jih prejmemo na mobitel, imajo številne prednosti pred klasičnim alarmiranjem: alarmiranje gluhih in naglušnih, alarmiranje v zaprtih prostorih, kamor zvok siren zaradi dobro izoliranih oken ne seže. Poleg tega tak način omogoča dajanje neposrednih navodil in priporočil. Strošek delovanja in vzdrževanja je  nižji kot pri klasičnih sirenah, določene tehnične rešitve omogočajo tudi pridobitev podatka o številu tistih, ki so bili alarmirani, kar je koristno v primeru evakuacije.

Nekatere države, denimo Belgija in Nizozemska, so se že odpovedale sirenam in v celoti uporabljajo alarmiranje prek mobilnih telefonov. 

Operaterji: Čakamo na sistemsko rešitev

"Za učinkovito obveščanje javnosti v kritičnih situacijah je potrebna enotna sistemska rešitev na ravni države, hkrati pa je tovrstno obveščanje potrebno tudi ustrezno zakonsko urediti. Področje bo urejal novi za učinkovito obveščanje javnosti v kritičnih situacijah je potrebna enotna sistemska rešitev na ravni države, hkrati pa je tovrstno obveščanje potrebno tudi ustrezno zakonsko urediti. Področje bo urejal novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru, hkrati pa morajo pristojni državni organi sprejeti usmeritve glede tehnične izvedbe tovrstnega obveščanja. V Telekomu Slovenije smo predlog tehnične rešitve podali že pred časom, sistem pa bomo uvedli, ko bodo urejeni formalno-pravni okvirji za izvedbo storitve," pojasnjujejo pri Telekomu. 

"Novi zakon je osnova za vzpostavitev in financiranje ustrezne sodobne tehnične rešitve, ki bi morala biti enaka za vse operaterje. Do zamude pri vzpostavitvi sistema ob tem prihaja tudi, ker pristojni organi še niso sprejeli vseh odločitev, potrebnih za začetek vzpostavitve," dodajajo pri A1. 

Pošiljanje sporočil na mobilne telefone

Zakon o elektronskih komunikacijah je v začetku julija prestal prvo branje v državnem zboru, poslanci pa so soglašali, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Rešitve je podprla tudi  Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.
Predlog zakona predvideva vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja, tako da se bo s pošiljanjem opozoril uporabnikom na njihove mobilne telefone v primeru naravne nesreče ali drugih izrednih razmer učinkoviteje varovalo njihova življenja in premoženje

"Vzpostavljamo tudi sistem obveščanja in alarmiranja ljudi prek pametnih telefonov. V prvi fazi bomo omogočili obveščanje in alarmiranje prek aplikacije. Kasneje, ko bodo operaterji mobilne telefonije omogočili to možnost, pa tudi prek Cell Broadcast (CB) ali sorodne storitve alarmiranja. Prav tako bomo omogočili obveščanje in alarmiranje prek sporočil, ki se prenašajo prek radijskih sprejemnikov in sporočil prek televizijskih programov kabelskih ponudnikov," nov način alarmiranja pojasnjujejo na URSZR. 

Vse, razen stroška prenosa podatkov, krije država

Katera od oblik bo uveljavljena, je odvisno od operaterjev mobilne telefonije. Poleg tega bodo ljudje sporočila lahko sprejemali tudi prek aplikacije za mobilni telefon.
Vse stroške obveščanja in alarmiranja državljanov krije država. To bo veljalo tudi za obveščanje in alarmiranje prek pametnih mobilnih telefonov razen stroškov prenosa podatkov, ki pa so zanemarljivi.

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 6

  • 11:07 16. September 2022.

    Pa saj je vedno možno vse, ... :-P

  • 09:51 16. September 2022.

    Bajsin 8.marec in petkovi kolesarji že plešejo in pojejo, ker so preprečili z "uspelim " referendumom preprečiti ureditev vodotokov, sicer …

  • 08:18 16. September 2022.

    Naši dedje so imeli čudno navado, verjetno posledico neukosti ali vraževerja in ob takšnih prilikah pogledali v nebo in vedeli …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.