Minuli konec tedna je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo sedem ljudi. Zgolj za primerjavo: junija je na cestah umrlo skupno 13 ljudi. Enako kot lanskega junija. 

"Ko se ti zgodi nesreča, se pridružiš zelo široki družini, skupini ljudi, ki trpijo zaradi posledic prometnih nesreč. Takrat se ti zdi, kot da je nenadoma vse povezano s prometnimi nesrečami, s tragiko njihovih posledic. Takoj postaneš bolj pozoren na to, kje se zgodi kakšna prometna nesreča. Zato se tudi trenutno verjetno marsikomu na prvi pogled zdi, da je v zadnjem obdobju nesreč izrazito več. To je lahko le moj občutek, saj svežih statističnih podatkov o tem nimam," poudarja predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, ki že leta nudi oporo in podporo žrtvam prometnih nesreč.

Tudi nova ministrica bi zmanjševala

Izboljšanje varnosti v cestnem prometu in zmanjševanje števila smrtnih žrtev bosta med prednostnimi nalogami policije tudi v bodoče, napoveduje najverjetnejša nova ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

Foto: Generalna policijska uprava Statistika prometnih nesreč "Občudovanja vredno je, da smo vsi skupaj, vključno s politiko, postali bolj senzibilni, občutljivi za posledice prometnih nesreč na slovenskih cestah, zdaj moramo biti samo še dovolj senzibilni, da že vnaprej preprečujemo vzroke in posledice. Marsikaj se da preprečiti, če bo seveda vsak pripomogel k temu in s tistim, za kar je poklican. Od posameznih voznikov do politike in ostalih državnih organov," dodaja Štaba.

Slabo vreme in trenutek nepazljivosti

K tem prometnim nesrečam je prispevalo tudi slabše, že skoraj jesensko vreme, ki se vleče že praktično čez vse poletne mesece, je prepričan psiholog Marko Polič, ki preučuje vzroke prometnih nesreč. "Vsekakor je potrebno poznati okoliščine vsake posamezne nesreče. Zagotovo pa slabo deževno vreme prinaša slabšo vidljivost, posledično tudi na cestišču drsi, če pa se temu doda še prehitra vožnja in nepazljivost, je lahko nesreča praktično neizogibna," je prepričan Polič.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 49 ljudi, lani v enakem obdobju 56. Polič opozarja, da so zaradi nagle menjave vremena in neugodnih vremenskih razmer zelo pogosto lahko preutrujeni. V zadnjih dneh marsikdo za volan sede že tako utrujen, potem pa njegovo vožnjo ovirajo še naravne nesreče, poplavljena ali zasuta vozišča. "Potem je potreben le še trenutek nepazljivosti," dodaja Polič.

Če je na prehitevalnem pasu ovira ...

A za prometne nesreče nikakor ne gre kriviti le slabega vremena, utrujenosti, gneče, neugodnih okoliščin na cestah. "Nesreča nikoli nima le enega vzroka, saj če odštejemo poskuse samomorov, so nesreče slučaji in nanje vpliva vrsta dejavnikov. Splošna domneva pa je res, da je za nesrečo pogosto kriva preutrujenost voznikov," opozarja Polič.

Strokovnjaki za varnost v cestnem prometu opažajo, da ogromno voznikov ob koncih tedna, ko je promet že tako ali tako najbolj povečan, vozijo izrazito agresivno, "četudi se denimo vračajo po avtocesti domov z morja, sonca, počitnic."

Psiholog Polič dodaja, da postanejo vozniki bolj agresivni, impulzivni, ko jih nekdo ovira pri dosegi njihovih ciljev. "Ko denimo nekaj ovira njihovo pot. Takrat delujejo, začnejo voziti stresno, skušajo odpraviti oviro," še meni Polič. V ta opis sodijo med drugim tudi vozniki, ki kljub upočasnjenem prometu na vozišču oziroma enem od voznih pasov na avtocesti ne zmanjšujejo hitrosti in povečujejo varnostne razdalje od vozila, ki vozi pred njimi, temveč hitrost samo še bolj objestno povečujejo. "Nato pa po možnosti vso to kolono vozil, ki počasi vozijo denimo po prehitevalnem pasu, začnejo prehitevati po odstavnem pasu, ki nikakor ni temu namenjen. Ob tem, da po možnosti celo tisti, ki vozijo po prehitevalnem pasu lahko vozijo hitreje kot je dovoljeno," zaključuje Polič.

Kometar o tem, da je umetnost biti hiter in varen voznik, si lahko preberete na tej povezavi.