Dr. Igor Saksida, literarni zgodovina in univerzitetni profesore, je skupaj s pesnikom, pisateljem in urednikom Alešem Štegrom mladim na Gimnaziji Vič predstavil antologijo Pesem sem. V sklopu predavanja je dr. Saksida predstavil Prešernovo Gloso in požel bučen aplavz prisotnih dijakov. Posnetek njegovega nastopa je založba Beletrina objavila na Facebooku, kjer si ga je ogledalo že več kot 13.000 ljudi in večina je nad videnim navdušena.

"Dobro bi bilo, če bi se profesorji poskušali približati svetu mladih, če bi se vprašali, kaj mlade zanima in kaj poslušajo," pravi dr. Saksida. "Alergičen sem na stavek, 'Mladi nič ne berejo, mladi nič ne ustvarjajo', ker to ni res." Kako izjemne tekste mladi ustvarjajo, vidi, ko se udeleži kakšnega rapovskega večera. "Profesorji, učitelji, vsi bi se morali zanimati za svet mladih in se spraševati, kaj njih zanima in kako v ta svet pripeljati literarno izročilo. To velja od vrtca do univerze," poudari.

Sam na Pedagoški fakulteti v Ljubljani predava bodočim učiteljem. Dva temeljna poudarka, ki ju deli med svoje študente, sta razvijanje komunikacije in zahtevnost. Treba je razvijati pogovor o tem, kaj beremo, kako to razumeti in kako to povezati s sodobnim svetom. "Drugi poudarek je visoka zahtevnost. Se pravi, ne poniževati mladih z nekakšnimi idejami o prijazni šoli, kjer vsi skupaj študiramo, kaj bi čim manj delali, da bi bilo čim bolj prijazno in udobno. To je neumnost," meni dr. Saksida. "Mladi potrebujejo izzive, zahtevne vsebine, o katerih se je mogoče resno, poglobljeno pogovarjati. Vse ostalo je slabo."

Zgled vleče

Njegov entuziazem in drugačen pristop so že vzeli za svojega nekateri učitelji. Pri tem izpostavi dva primera, ki sta ga navdušila. Osnovnošolska učiteljica je izbrala nov pristop pri poučevanju pesmi Žebljarska Otona Župančiča. "Povezala je besedila Žebljarske, skladbe Poln kufer Challeta Salleta in Noben me ne razume Nipkeja. Otroci so bili izjemno navdušeni, sploh nad gesto, da se pri slovenščini lahko ukvarjajo z Nipkejem in Challetom Salletom ob klasičnem besedilu."

V drugem primeru so v šoli združili Cankarja in skladbo Čista jeba skupine Mi2. Dijaki so skupaj z mentorji pripravili predstavo Moje oči niso mrtev aparat, v okviru katere so pisali črtice po vzoru Cankarja in spremenili prej omenjeno skladbo tako, da so jo povezali s Cankarjevim življenjem. "Takih stvari se kakovostni, da rečem predrzni – v pozitivnem pomenu besede – učitelji lotevajo," pravi dr. Saksida.

Dijaki Gimnazije Vič zagotovo niso zadnji, ki bodo lahko v živo videli takšno predavanje. V prihodnjih mesecih bosta avtorja antologijo predstavila dijakom po Sloveniji. V antologiji so zbrane pesmi prek sto avtorjev, ki so nastale v zadnjih petdesetih letih. "Skupaj s sodobno likovno opremo (fotografijami) bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike," so o antologiji zapisali pri Beletrini.