Foto: Saša Despot Nina Oštrbenk V krogu najemnik, najemodajalec in država bo tudi tokrat kratko potegnil prvi. Zaradi sprememb zakona o dohodnini bo država v svojo blagajno letos pospravila dodatnih 11 milijonov evrov, pri tem pa jo ne zanima, ali bo to plačal najemodajalec ali najemnik.

Najemodajalec je vsaj v primeru, ki ga predstavljamo v članku, dobro poskrbel zase; nategnil bo državo in najemnika. Najprej državi ne bo plačal toliko davka, kot bi ga moral, saj ga plačuje le od zneska, ki je zapisan v najemniški pogodbi – torej od 300 evrov na mesec, medtem ko 200 evrov, ki jih dobi na roke, zamolči. Poleg tega bo zdaj zvišanje davka prevalil na ramena najemnika. Še več, najemniku bo z izgovorom, da ga je v podražitev najemnine prisilila “grda” država, ceno povišal še za dosti več, kot bo moral dodatno plačati davka.

In nazadnje je tu najemnik, ki ima stanovanje v najemu samo zato, ker si nakupa nepremičnine ne more privoščiti. Da bi si zagotovil nižjo ceno, pristane na to, da bo del najemnine plačeval na roko. Nato pa ga po žepu udari še višji davek, ki ga najemodajalec izkoristi za to, da sebi zagotovi še večji zaslužek.

Najšibkejši člen

Kdo je v tej verigi najbolj na udaru, je v tem primeru jasno. Verjamem, da obstajajo tudi drugačni primeri, ko kratko potegne najemodajalec. Ne vem pa, ali se je kdaj zgodilo, da bi bila najšibkejši člen država. Ta, ko potrebuje, vzame. Če potrebuje še več, vzame še več. Pri tem pa se ne ozira na to, koga s tem pokoplje.