Prva redna seja v novem letu se bo začela 10. januarja 2024, kar je v skladu s poslovnikom Državnega zbora, ki določa, da se redne seje sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. 

"To pomeni, da v času od 20. decembra do 10. januarja ne potekajo redne seje Državnega zbora in delovnih teles, še vedno pa lahko potekajo izredne seje," pojasnjujejo v državnem zboru. V četrtek, 21. decembra, je tako potekala nujna seja Odbora za zdravstvo, v petek, 22. decembra, pa je poleg slavnostne seje Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti predvsem zaradi veta na zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu potekala tudi izredna seja Državnega zbora.

Morajo koristiti dopust?

Na vprašanje, ali morajo poslanci za delovne dni, ki so med prazniki in po novem letu in ko ni sej, koristiti dopust, nam v državnem zboru niso odgovorili, so pa poudarili, da so "poslanci funkcionarji, ki svojega dela ne opravljajo zgolj v okviru vnaprej določenega 40-urnega tedenskega delovnega časa ter na sedežu Državnega zbora s sodelovanjem na sejah, temveč kadarkoli je to potrebno in tudi izven sedeža, kot npr. na terenu in v svojih volilnih enotah." Podatki o tem, koliko jih je napovedalo dopust v začetku januarja, še niso popolni in jih lahko posredujejo januarja, so sporočili iz državnega zbora. 

Večina poslancev ima 40 dni dopusta

"Poslanci imajo tako kot vsi zaposleni pravico do letnega dopusta," še poudarjajo v državnem zboru. Pravico do letnega dopusta poslancem določa Zakon o poslancih, ki v 31. členu opredeljuje, da ima poslanec pravico do letnega dopusta v trajanju do največ 40 delovnih dni. Letni dopust poslanca se odmeri glede na delovno dobo, zahtevnost dela, dolžnosti v državnem zboru, starost, zdravstvene in druge okoliščine. 40 dni dopusta je odmerjeno večini poslancev, Poleg tega ima poslanec pravico do sedmih dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov. V izjemnih primerih se lahko poslancu odobri izredni dopust do 30 dni v koledarskem letu.

Na dopustu več kar tri mesece

Glede na podatke, ki so nam jih posredovali iz državnega zbora, je dopust za leto 2023 v celoti, pripadalo ji je 30 dni, izkoristila le poslanka Svobode Lucija Tacer. Največ dopusta, 34 dni od pripadajočih 40 dni, sta izkoristila Anja Bah Žibert, poslanka SDS in Jožef Horvat, NSi. Skupaj z dopustom za leto 2022 je Horvat v letu 2023 porabil 54 dni, kar je slabe tri mesece. Horvat je za Pop TV pojasnil, da je dopust koristil namesto bolniške, ki bi mu sicer pripadala zaradi bolezni. 33 dni je bil na dopustu Milan Jakopovič iz Levice, 30 dni dopusta za leto 2023 je izkoristil tudi Jernej Vrtovec iz NSi, skupaj s koriščenjem predlanskega dopusta je bil tako na dopustu 48 dni.

Največ dopusta so porabili poslanci opozicije. Med koalicijskimi poslanci sta med tistimi, ki so porabili največ dopusta Andreja KIer iz Svobode, in sicer 21 dni od 40, in Nataša Sukič iz Levice, 21 dni od 40. 

Poslanske počitnice po poslovniku državnega zbora potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta.

V dobrem še več kot 30 dni dopusta

Med poslanci, ki so funkcijo opravljali celo leto 2023, je najmanj dopusta izkoristila Vida Čadonič Špelič iz NSi, ki ima v dobrem še 33 dni dopusta za leto 2023. Po devet dni dopusta so izkoristili še Jonas Žnidaršič, SD, in Ferenc Horvat, predstavnik madžarske manjšine, ter Jožef Lenart, SDS. Vsem so odmerili 40 dni dopusta. Manj kot 20 dni dopusta je sicer porabilo 55 poslancev.

sergeja.hadner@styria-media.si