Lani spremenjenem zakon o izvršbi in zavarovanju sodiščem omogoča preverjanje zemljiških dolgov. Ti so se v preteklosti že večkrat izkazali le kot fiktivni. Posamezniki, ki so imeli na svojem premoženju vpisan zemljiški dolg, pa sodiščem niso bili dolžni razkriti, koliko dolgujejo, komu in zakaj. Sodišča tako tudi niso razpolagala s točnimi podatki o tem, kdo vse je tak dolg ustvaril in vpisal.

V Ljubljani preverili tri, ki se nato niso javili

Ljubljansko okrajno sodišče je v skladu z novimi določbami od lanskega julija tako le trikrat preverilo, ali je dolg posameznikov, ki so vpisovali zemljiške dolgove na določenih nepremičninah, resničen. A na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani do odgovorov niso prišli. "Po dosedanjih podatkih se v nobenem od teh primerov imetnik zemljiškega pisma ni javil," poudarjajo na sodišču.

Podatka kolikokrat so doslej sodišča po državi preverila, kdo so upniki oziroma kolikokrat doslej so sodišča odkrila, da so posamezniki želeli svoje premoženje zgolj zaščititi z vpisom navideznega, lažnega zemljiškega dolga na to premoženje, pa zaenkrat ni, saj ministrstvo za pravosodje ne beleži podatkov.

Petkrat predlog umaknjen, dvakrat prepovedan

Iz podatkov, ki so zabeleženi v elektronski zemljiški knjigi pa izhaja, da je bila večina doslej preverjenih zemljiških dolgov dejansko utemeljeno ustvarjeno - so pa med njimi tudi fiktivni.

"Od junija 2014 je bilo predlaganih 61 zaznamb oklica, od katerih je bil vpis dovoljen pri 37 zadevah, v 5 je bil predlog umaknjen, vpis ni bil dovoljen v 2 primerih, v 1 zadevi je vpisan način rešitve na drug način, v 16 primerih pa še ni dokončno odločeno," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

dezurni@zurnal24.si