Slovenska prestolnica bo v petek od Bejruta za eno leto prevzela Unescov naslov svetovne prestolnice knjige.
Začetek. V petek ob 10. uri bo župan MOL Zoran Janković sprejel študente iz Beograda, ki študirajo slovenščino. Sledilo bo srečanje župana s predsednikom države Danilom Türkom in dvig zastave pred mestno hišo. V popoldanskih urah bo Magistrat obiskal zeleni Jurij, ob 18. uri pa bodo v Kinodvoru predstavili knjigo Borisa Pahorja. Galerija Kresija bo ob 20. uri odprla razstavo ilustratorke Jelke Reichman, sledil bo umetniški spektakel v Križankah.
V sklopu projekta, v katerega so Mestna občina Ljubljana (MOL), javna agencija za knjigo (JAK) in ministrstvo za kulturo (MK) vložili več kot tri milijone evrov javnih sredstev, se bo odvilo okoli 500 dogodkov, večina v Ljubljani.
Novi pogledi na literaturo
Med najpomembnejše projekte po mnenju načelnika oddelka za kulturo na MOL Uroša Grilca spadajo nov časopis Pogledi, ki bo odprl kakovosten medijski prostor kulturi in refleksiji, Trubarjeva hiša literature, ki bo v središču mesta zagotovila javni prostor za branje in spodbujanje kritične zavesti, nove knjižnice in knjigarne, ki bodo letos začele delovati, festival literature sveta Fabula, ki bo med drugim gostil Nobelovo nagrajenko Herto Müller, ter projekt Knjige za vsakogar; MOL in JAK sta namreč podprli izdajo 21 knjig v nakladi po osem tisoč izvodov, ki bodo naprodaj na 220 mestih po vsej državi in v zamejstvu, stale pa bodo tri evre.
Druga plat medalje
“Projekt visokih naklad, kot je ta, je lahko za knjigo uničevalen. Če bomo kakovostno literaturo delili ljudem, ki branja ne marajo, s tem ne bomo odpravili njihove brezbrižnosti do knjige – še prej se bo zdela kot ceneno blago, ki ga hitro odvržeš,” izpostavlja drugo, kritično plat medalje Primož Repar iz založbe Kulturno-umetniškega društva (Kud) Apokalipsa in dodaja, da bi bilo bolje po nizki ceni ponuditi knjige, ki že obstajajo, in to ciljni publiki – na primer študentom, upokojencem in drugim.
Primož Repar (Foto: osebni arhiv)
Pisatelj Feri Lainšček pa nasprotno meni, da nevarnosti, da bi projekt knjigo razvrednotil, ni: “Dobra knjiga ima dobro ceno in najde tudi svojega kupca. Ne vidim nevarnosti, da bi to zbijalo ceno knjige.” Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina pa dodaja: “Ne založniška ne knjigotrška veja nimata dovolj sredstev, da bi lahko knjigo promovirala na tak način. Če nekdo poskrbi za promocijo, je za vse, ki so v tej verigi, dobro, vendar bi rada opozorila, da knjigarne že ponujajo knjige po takšnih cenah, samo vstopiti je treba vanje.”
Intervju Feri Lainšček: To je priložnost
1. Kaj za naše pisatelje pomeni dejstvo, da Ljubljana prevzema naziv svetovne prestolnice knjige?
To je priložnost. Pomembno je, da se javna pozornost usmeri h knjigi, pisatelji pa se tudi vsak na svoj način mobilizirajo – meni je to omogočilo ponatis prvega romana Peronarji. V širšem pomenu pa gre za neposrednejši stik s svetovno literaturo.
Prinaša to tudi večjo prepoznavnost v tujini?
Dvomim, da lahko dogodek pripomore k splošni prepoznavnosti pisateljev. Pisateljsko dejanje je individualno, nek svetovno uspešen pisatelj bi verjetno k prepoznavnosti prispeval več.
Kakšen je položaj slovenskega pisatelja?
Knjige niso dovolj in na pravi način subvencionirane, so pa tudi avtorji, ki so zelo brani in prodajani, in so zadovoljni.