Letošnji julij si bomo zapomnili predvsem po burnem vremenskem dogajanju, ki je pretreslo celo Slovenijo. Močan veter je ruval drevesa in razkrival strehe, debela toča pa je ponekod povsem uničila pridelek. 

Najhuje je bilo v Posavju

Kot so pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, obsega škode finančno še ni mogoče ovrednotiti, ocenjujejo pa, da je zaenkrat poškodovanih okrog 10.000 hektarjev kmetijskih površin. "Škoda je bila praktično po celotni Sloveniji, v kmetijski pridelavi je bila najobsežnejša v Posavju," dodajajo. Na določenih območjih je bila kmetijska škoda zaradi neurij 100-odstotna, predvsem na poljščinah, na koruzi in na zelenjavi. 

Kmetje so na Svetu KGZS prejšnji torek predlagali, da se sprejme interventni zakon in da se aktivna protitočna obramba vzpostavi na območju celotne Slovenije. 

Foto: Bralec Toča "Vedeti moramo, da smo kmetje prve žrtve podnebnih sprememb in da je naša tovarna velikokrat ali pa v glavnem na prostem in da se prilagoditi in vsega zavarovati ne da," je ob tem poudaril predsednik KGZS Roman Žveglič.

Protitočna obramba z letali - da ali ne?

A meteorološka stroka v učinkovitost protitičnih letal ne verjame. Klemen Bergant, nekdanji direktor urada za meteorologijo in hidrologijo na Arso, v povzetku raziskave o tem, ali je uporaba letal proti toči smiselna, zapiše: "Že vse od pradavnine se ob nevarnih vremenskih pojavih vedno znova pojavlja vprašanje, ali jih je mogoče preprečiti ali vsaj omiliti njihove posledice. Tako je tudi z nevihtami s točo in željo po njihovem obvladovanju. Na žalost vsi dosedanji poskusi, naj gre za priprošnje k bogovom, streljanje s topovi in možnarji ali vnos srebrovega jodida z raketami, letali in talnimi generatorji v nevihtne oblake, niso prinesli spodbudnih rezultatov. Čeprav bi si vsi želeli drugače."

Na KGZS medtem pravijo drugače: "Na trditev meteorološke stroke še nismo dobili jasnega odgovora. Od znanosti in stroke pričakujemo, da že poda jasen odgovor in da podobno kot to počnejo v Avstriji, v Nemčiji in v Švici, pristopimo k aktivnemu varovanju pred točo z letali."

Vlada bo spremenila zakon o naravnih nesrečah

Kot je nedavno napovedal predsednik vlade Robert Golob, bo vlada takoj po počitnicah obravnavala osnutek sprememb zakona o naravnih nesrečah. Dejal je, da želijo kmetom, ki so imeli uničen celoten pridelek, omogočiti izplačila odškodnin po posebnih, hitrejših postopkih. Po novem bo tam, kjer je škoda 100-odstotna, na voljo sistem de minimis, ki bo v primeru nedavnih neurij omogočal povrnitev škode že v letošnjem letu.

xxx

Kako se sploh zaščititi?

A dejstvo je, da bo po napovedih klimatologov vreme v Sloveniji vse bolj ekstremno. Kako naj se kmetje sploh pripravijo nanj? So rešitev bolj odporne poljščine?

"Na vprašanje, kaj pridelovati, ni enoznačnega odgovora, saj neurja s točo, pa tudi nasprotni ekstremi – suša ali pozebe prizadenejo večino kmetijske pridelave," pojasnjujejo na KGZS. Kot pravijo, lahko pridelke zaščitimo s protitočnimi mrežami, proti suši z namakanjem, proti pozebi pa z oroševanjem. 

Rastlinam pa lahko po toči pomagamo s sredstvi, ki pospešujejo celjenje poškodb ter z zaščito proti boleznim. Kmetijska svetovalka Miša Pušenjak v priporočilih med drugim svetuje, da že pred neurjem poškropimo vrtnine poškropiti s pripravki, ki vsebujejo aminokisline ali rastlinske izvlečke, po toči pa zaščito ran s pripravki na osnovi morskih alg. Izogibati se moramo bakrenim pripravkom. Takoj, ko je možno, je treba tla prerahljati in okopati, posevke pa dognojiti.

dezurni@styria-media.si