V ponedeljek, 18. oktobra, se bosta ob odprtju slovenskega konzulata v Splitu sešla slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Žbogar in Gordan Jandroković.
Če bosta ugotovila, da sta pravni službi obeh ministrstev dokončali svoje delo, si bosta Ljubljana in Zagreb izmenjala diplomatski noti. S tem pa bo začel veljati arbitražni sporazum o meji med državama, je izjavil govornik zunanjega ministrstva Milan Balažic.
Ribištvo. "To je drugo poglavje, zaprtje katerega utegne preprečiti Slovenija. Ljubljana si prizadeva, da določbe iz zaščitene ekološko-ribolovne cone, ki jo je pred leti razglasila Hrvaška, ne bi več veljale po zaključku hrvaških pogajanj o polnopravnem članstvu v EU," so zapisali na WAZ.euobserver.com.
Vse naslednice skupaj
V zvezi z željo Slovenije, da bi se reševanje problema Nove Ljubljanske banke (NLB) oziroma dolgov Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem preneslo v Basel, potekajo redni pogovori.
Pogajalci si prizadevajo, da konec oktobra izvemo za rezultate. "Če bo tudi Hrvaška privolila v to, da se pogajanja, ki so bila prekinjena 2002, obnovijo, pomeni, da se bodo v Basel preselile vse države naslednice nekdanje Jugoslavije," je pojasnil.
"Ureditev vseh finančnih vprašanj, ki so ostala odprta – kot je vprašanje LB na Hrvaškem pa tudi v Bosni in Hercegovini –, je treba dokončno pospraviti z mize," je dodal.
Slovenska prepreka
Portal WAZ.euobserver.com pa je poročal, da Slovenija preprečuje zaprtje poglavja o prostem pretoku kapitala, čeprav Hrvaška izpolnjuje vse pogoje. Razlog: Zagreb ne dovoli vstopa NLB na hrvaški trg.