Morska biološka postaja, sicer enota nacionalnega inštituta za biologijo, je lani začela precej obsežen projekt. "Vse, kar trenutno raziskujemo, bo v tem okviru potekalo do leta 2013. V tem sklopu je vrsta tem, denimo plimovanje, tokovanje, modeliranje procesov, cvetenje, normalna dinamika fitoplanktona, kakšni so mikrobi v morju, kako se vedejo in vplivajo na razmere v morju, kakšno je življenje na dnu," nam je povedala dr. Alenka Malej.

Želijo določiti nov model
Vsebinsko projekt pokriva obalno morje in vplive onesnaženja na morje. Sem spada tudi spremljanje cvetenja in kakovosti vode, predvsem s stališča, "da ima to lahko vpliv na zdravje ljudi". "Denimo, da imamo toksično cvetenje in se organizmi, ki jih je takrat veliko, koncentrirajo v školjkah. Te nato ljudje jedo in se lahko zastrupijo. Zdaj spremljamo, v kakšnih razmerah se ti organizmi pojavljajo, in upamo, da bomo nekoč naredili model, ki nam bo omogočil vsaj približno napovedovanje tega procesa."

Dejavnikov, ki povzročajo tovrstne zastrupitve, je veliko. V slovenskem središču znanja o morju so do zdaj že ugotovili, v katerih pogojih so ti organizmi pogostejši. "Ti pogoji so zelo kompleksni. Tukaj gre za oklepne bičkarje, ki imajo sposobnost vertikalnih migracij in so v nekem temperaturnem območju najpogostejši," pove Malejeva.

Morska biološka postaja Piran je bila sicer ustanovljena leta 1969. Nastala je zaradi naraščajočega zanimanja za morje in skrbi za okolje. Sčasoma se je usmerila na ekološke in interdisciplinarne raziskave morja. Trenutno je to edina enota v Sloveniji, ki se znanstveno ukvarja z morjem.