Zaradi velikega zanimanja ne pridejo na vrsto

Domače branje je zagotovo dobrodošlo orodje za razvijanje bralnih veščin in funkcionalne pismenosti otrok. Izhaja iz učnih načrtov, pri čemer gre pri domačem branju za srednje šole za besedila iz izpitnega kataloga za maturo, v osnovnih šolah pa za obvezno domače branje, ki je določeno po avtorju in naslovu, pa tudi za besedila po izbiri učitelja glede na strokovna priporočila za poučevanje književnosti in besedila iz opusa predpisanega avtorja.

Nabor knjig za domače branje določajo mentorji branja, ki si pomagajo s priporočilnimi seznami, se pa seznami za domače branje med šolami razlikujejo. A kljub temu starši velikokrat tožijo, da v knjižnicah zaradi velikega zanimanja ne morejo priti na vrsto za izposojo, zato morajo iskati druge rešitve, da bi se dokopali do izbranega čtiva. Na Biblosu, kjer ponujajo izposojo in prodajo e-knjig v sodelovanju z založbami in knjižnicami, so s problematiko dostopnosti knjig za domače branje na šolah dobro seznanjeni. "Velikokrat gre za knjige, ki so v knjižnici dostopne v največ nekaj izvodih, tudi mestne knjižnice jih nimajo dovolj na zalogi in velikokrat jih tudi v knjigarnah ni več mogoče kupiti," pravijo. K rešitvi bi precej pripomogla dostopnost knjig v e-obliki, a kot pojasnjujejo v spletni knjižnici, stvar ni tako preprosta.

Biblos je prva slovenska platforma za izposojo elektronskih knjig, ki jo je skupaj s slovenskimi knjižnicami vzpostavila založba Beletrina.

Nekatere založbe se odločajo za e-obliko knjige, druge ne

Pot od fizične knjige do knjige v e-obliki v posamezni šolski knjižnici je namreč dolga. Načeloma se za to, ali bodo svojo knjigo dali v e-obliko, najprej odločajo založbe. Biblos pa je le distribucijski kanal, ki omogoča dostop do izposoje in nakupa e-knjig. "Seveda si ves čas prizadevamo in založbe spodbujamo, da svoje vsebine ponudijo na Biblosu, vendar se založbe različno odzivajo – nekatere so zelo naklonjene e-knjigam, druge še ne," pravijo. Šele zatem pridejo na vrsto knjižnice, ki se odločajo, ali bodo e-knjige, ki so na voljo na Biblosu, kupile. Če se odločijo za nakup, si lahko nato otroci e-knjigo tudi izposodijo.

Foto: Profimedia Otroci v knjižnici Ena licenca omogoča 52 izposoj, knjižnica lahko število hkratnih izposoj tudi omeji

A pozor: podobno kot pri fizični knjigi ima tudi e-knjiga omejeno število izposoj. Knjižnica kupi licenco e-knjige, ki omogoča točno 52 izposoj. Knjižnica se sicer sama odloči, koliko hkratnih izposoj omogoča, a ko se število izposoj porabi, mora knjižnica kupiti novo licenco – oziroma več licenc hkrati.

Koliko knjig, ki jih otroci potrebujejo za domače branje, je za izposojo dostopnih v e-obliki, na Biblosu ne vedo, saj bi za odgovor na to vprašanje potrebovali sezname knjig posameznega razreda. Si pa želijo, da bi imeli otroci dostop do čim večjega števila knjig za domače branje. "Kar lepo število e-knjig je pod kategorijo 'domače branje' že na voljo na Biblosu," dodajajo.

Povpraševanje je vedno večje od ponudbe

"V zvezi z naslovi, za katere vemo, da se velikokrat pojavljajo na seznamih šolskih domačih branj, lahko z gotovostjo povemo, da se veliko izposojajo in da je, ne glede na to, povpraševanje vedno večje od ponudbe," trdijo. Kot opažajo, se starši velikokrat obračajo tudi nanje z vprašanji, zakaj e-knjig ni več na voljo, vendar pa, kot že rečeno, na to nimajo vpliva.

"Vsekakor so se od začetka marca 2020 tako starši kot otroci seznanili z možnostjo branja e-knjig in tudi področje e-knjig mladinske in otroške literature je v pandemiji zelo iskano in izposojano na Biblosu," pravijo.

Izposoja e-knjig je v zadnjih dveh letih po njihovih podatkih izjemno narasla, v povprečju celo za 250 odstotkov v primerjavi z letom 2019.

V letu 2020 so zabeležili 300 tisoč, v letu 2021 pa 250 tisoč izposoj.

Šolska knjižnica bo po novem hibridna knjižnica

Na to, da bi šolske knjižnice izposojale več e-knjig, bi lahko vplivalo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – in, kot zatrjujejo pristojni, tudi bo. Nov pravilnik o pogojih za delovanje šolskih knjižnic je namreč v zadnji fazi priprave. Šolsko knjižnico bo opredelil kot hibridno knjižnico, ki omogoča poleg knjižničnega gradiva na fizičnih in na elektronskih nosilcih zapisa tudi dostop do e-virov, dostopnih na daljavo.

Poleg tega nastaja tudi strategija razvoja šolskega knjižničarstva, "saj smo s tem, ko smo uspeli v zadnjih letih vključiti že skoraj vseh 600 osnovnih in srednjih šol v sistem COBISS, postavili temelje za nov razvojni zagon šolskega knjižničarstva". S tem so, tako MIZŠ, omogočili tudi vpeljavo oddaljene izposoje e-knjig v šolske knjižnice.

V Sloveniji morajo imeti vse šole knjižnico. Tako smo ena redkih držav, ki je umestila knjižnično dejavnost kot podporno dejavnost neposredno v svoj vzgojno-izobraževalni sistem.

E-knjige bodo le za zadnjo triado in srednješolce

Pripravljen je tudi projekt, s katerim bodo v naslednjem letu testno zagotovili zadostno število knjig za domače branje, saj se zavedajo, da je zaradi omejenega števila tiskanih kopij mogoče zagotavljati sočasno branje samo z dodatnimi knjigami v elektronski obliki.

Foto: Profimedia Otroci v knjižnici A te ne bodo namenjene vsem učencem. Zakaj? "Upoštevaje opozorila raziskav, da je najprej potrebno temeljito opismeniti učence in v ta namen uporabljati tiskano gradivo ter glede na razpravo na posvetu o poskusnem uvajanju e-knjig za domače branje v šolske knjižnice, se bo uvajanje e-knjig začelo v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju v osnovnih šolah in v srednjih šolah," pravijo na MIZŠ.

Da bi dobili čim bolj celovito in uravnoteženo bazo e-naslovov za domače branje, bodo z javnim razpisom povabili vse založnike, da uvrstijo svoje e-knjige v to bazo ter zagotovili zadostna sredstva za njihovo izposojo. Ministrstvo bo organiziralo tudi konferenco o rezultatih izvajanja projekta in nadaljnjih korakih uvajanja e-knjig v šolske knjižnice, še zatrdijo.

nina.sprohar@styria-media.si