Državni svet je izglasoval odložilni veto na noveli zakonov o dohodnini in DDV. Med drugim nasprotuje spremembam sistema normiranih odhodkov, novi olajšavi za delavce iz tujine, dodatnim administrativnim bremenom za podjetja ter zvišanju obdavčitve sladkih pijač. Zdaj bo moral DZ o novelah ponovno odločati, potrebnih bo vsaj 46 glasov.

Na 14. izredni seji je Državni svet RS na pobudo Interesne skupine delodajalcev odločal o predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2AB) in predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O). Državni svetniki so predlog odložilnega veta na novelo zakona o dohodnini sprejeli z 18 glasovi ZA in sedmimi glasovi proti, predlog odložilnega veta na novelo zakona o davku na dodano vrednost pa s 13 glasovi ZA in 12 glasovi proti. 

V obrazložitvi predloga odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2AB) so predlagatelji – zastopniki interesov delodajalcev v Državnem svetu RS -zapisali, da bodo spremembe v sistemu normiranih odhodkov, ki jih prinaša ZDoh-2AB, povzročile neenakost med davčnimi zavezanci.

Opozorili so, da je pričakovati več zatekanja k nedovoljenim praksam in posledično nižje prilive v davčno, pokojninsko in zdravstveno blagajno, prav tako pa je pričakovati nižjo gospodarsko rast in posledično večje potrebe po socialnih transferjih. Kot neustrezno so državni svetniki ocenili tudi novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oziroma študija v tujini ali pa so v Sloveniji zaposleni kot tuji državljani.

Novela zakona predvideva, da bi bili le-ti ob pogoju dvakratnika povprečne plače pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače oziroma nadomestila plače. Razlikovanje davčnih zavezancev glede na rezidentski status na način, da se novim rezidentom podeljuje posebna olajšava, so državni svetniki označili za diskriminatorno. Sporne so tudi določbe ZDoh-2AB glede ničelne bonitete za privatno rabo službenega vozila na električni pogon, ki bo aktualna le še do vključno davčnega leta 2029.

"Glede na to, da se Slovenija na področju zelenega prehoda z največjimi izzivi sooča prav na področju prometa, je nujna pospešena elektrifikacija voznega parka. Pred ukinitvijo ničelne bonitete za privatno rabo službenega vozila na električni pogon bi bilo zato nujno predhodno preveriti stanje glede doseganja ciljev iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) na področju trajnostne mobilnosti in šele potem spreminjati pogoje na področju ukrepov, ki so namenjeni spodbujanju zelenega prehoda na področju prometa," so opozorili.

Dodatno so državni svetniki mnenja, da sprejet zakon ne naslavlja ustrezno položaja in pomena zagonskih podjetij, saj bi bilo po mnenju državnih svetnikov slednjim treba olajšati zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov in vlaganje v raziskave in razvoj tudi z ukrepi davčne narave. 

V obrazložitvi predloga odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) pa so pobudniki za sprejem odložilnega veta  nasprotovali obveznosti predložitve evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV finančni upravi v elektronski obliki po elektronski poti. To bo po njihovih opozorilih podjetjem povzročilo dodatne stroške za nadgradnjo programske opreme, nalaga pa jim tudi dodatne administrativne obremenitve.

Predlagajo vsaj bolj ustrezno prehodno obdobje, oziroma vsaj do 30. septembra 2025, namesto zgolj do 1. julija 2025. Novo obdavčitev pijač z dodanim sladkorjem in sladili oziroma dvig davčne stopnje z 9,5-odstotne na 22-odstotno pa so državni svetniki ocenili kot nepremišljeno. V kolikor bi se navedena sredstva namensko zbirala in porabljala z namenom podpore prizadevanju zdravstvene politike po zmanjševanju vsebnosti sladkorja v prehrani, bi bil takšen ukrep še sprejemljiv, tako pa se zdi se, da gre le za povečevanje davčnega priliva, ki ne bo uresničil deklariranega namena, so opozorili.

Državni svetnik Marko Staroveški je v obrazložitvi vsebine odložilnega veta poudaril, da zakon sicer vsebuje veliko dobrih rešitev in zato je velika škoda, da je trenutna poslovniška ureditev takšna, da lahko Državni svet RS izglasuje veto izključno na celoten zakon in ne na njegov posamezen člen. 

dezurni@styria-media.si