Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.

Zakon predpisuje vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh.

Predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.

Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroakvinosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil. Predlog ni v neskladju z ustavo, reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je dejal.

V torek je ustavno sodišče javno objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične.

Čeprav so v bankah poudarili, da zakon ni izvedljiv, saj so podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu, je DZ zakon potrdil. Z njim so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija poslanci državni zbor

"Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli," je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS je dodal, da ima "raje ljudi kot banke". Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun, je dejal Luka Mesec iz Levice. "Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti," pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.

V SAB so po navedbah Marka Bandellija mnenja, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Tudi vlada je predlogu nasprotovala in ni soglašala z navedbo, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse kreditojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in kreditojemalci, vlada pa je opozarjala še na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.

DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.