Pokojninska reforma. Karl Erjavec je bil v parlamentu eden od najbolj gorečih nasprotnikov pokojninske reforme, nasprotuje pa tudi novi reformi, če ne bo, kot pravi, pred tem poskrbljeno za nova delovna mesta. Kako, ni jasno, reformi pa nasprotuje ne glede na to, za koliko se bo poslabšal javnofinančni položaj države.
Ministrovanje. Na okoljskem ministrstvu ni vzpostavil reda.
Izsiljevanje. Desus je ob številnih priložnostih grozil, da bo izstopil iz vlade. Zdi se, da je v vladah le zato, da odločitve preprečuje.
Afera Patria. Sodišče ga je sicer oprostilo nevestnega dela v službi pri nakupu patrij, vendar je bil sporni orožarski posel stoletja sklenjen pod njegovim ministrovanjem.
Nadomestilo. Gregor Virant je poleg 66.175 evrov ministrskega nadomestila leta 2009 po pogodbah zaslužil še 95.252 evrov. Zaradi odzivov javnosti se je odločil 18.777 evrov vrniti v proračun.
Po bližnjici. Do naziva izrednega profesorja mu je leta 2005 po bližnjici pomagal ideolog SDS Peter Jambrek, ki ga je kot dekan fakultete za državne in evropske študije predlagal in o predlogu kot predsednik sveta za visoko šolstvo tudi odločal.
Plačna reforma. Virant si je s plačno reformo kot minister za javno upravo nakopal jezo slabše plačanih javnih uslužbencev in očitke o visokih stroških reforme. Sam pravi, da bi bili sicer stroški za plače še višji.
Ne zna ali ne more
Neučinkovitost. Borutu Pahorju, ki je nenehno poudarjal pomembnost dialoga, ni uspelo doseči dogovora s socialnimi partnerji; zato je izgubil štiri referendume. Dolžnost premierja je, da rešitve uveljavi, ne pa da zanje le ve.
Koalicija. Še sam je priznal, da je bila njegova koalicija antikoalicija, ki je različno videla rešitve za krizo; sam jih ni znal poenotiti. Iz koalicije je najprej izstopil Desus, potem Zares.
Laž. V vladi je obdržal ministra Gregorja Golobiča, čeprav je ta priznal, da je javnosti lagal o lastniškem deležu v podjetju Ultra.
Rupel. Za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve je Pahor povabil nekdanjega ministra za zunanje zadeve v vladi Janeza Janše Dimitrija Rupla.
AUKN. Ustanovil jo je zaradi velikih pritiskov lobijev od zunaj in znotraj svoje stranke, vendar je pritiske le preusmeril. AUKN je branil, tudi ko je naložbo v NKBM sam ponujal tujim vlagateljem in je AUKN potem nakup ukazala državnim podjetjem, tuji vlagatelji pa so kljub njegovim obljubam ostali praznih rok.
Teš. V treh letih mandata nismo dobili jasnega odgovora, ali vlada projekt bloka 6 podpira ali ne.
Neodločnost. Kljub rekordnemu zadolževanju vlada ni zarezala v porabo.
Hiša v Grosupljem. Zoran Janković je medijem zamolčal, da je lastnik hiše v Grosupljem, kjer živi njegov sin z družino.
Podjetja. Ker mu sinova Damijan in Jure kupnine za Electo še nista izplačala, je Zoran Janković še vedno njen ekonomski lastnik. Electo mu je prodal pred nastopom županovanja za 14 milijonov evrov; doslej naj bi bil dobil šest milijonov evrov kupnine.
Zemljišča. Parlamentarna komisija je v prejšnjem mandatu preiskovala, ali je s poskusom spremembe namembnosti prijateljem družine Janković nameraval omogočiti ogromen zaslužek.
Podražitve. V prvem mandatu Jankovićevega županovanja so javna podjetja podražila odvoz smeti, oskrbo z vodo in ogrevanje, v ponedeljek pa se je za polovico podražila še posamezna vožnja z mestnim prometom.
Zadolževanje. Mestna občina Ljubljana je bila lani skupaj z javnimi zavodi in podjetji zadolžena za več kot 214 milijonov evrov. Na začetku mandata je bila le za 62 milijonov evrov.
Stožice. Projekt še vedno ni dokončan, rok za komercialni del so že večkrat prestavili. Trdil je tudi, da iz javne blagajne ne bo šlo nič, pa je že šlo in bo šlo še 39 milijonov evrov. Zaradi napake pri prijavi na razpis ministrstvo mestno občino rubi za 1,9 milijona evrov.
Otroci. Prostorsko stisko v vrtcih je rešil tako, da dobijo prostor v vrtcu najprej tisti, katerih starši so vsaj eno leto za stalno prijavljeni v Ljubljani.
Nepremičnine. Janezu Janši v več kot enem letu v zemljiško knjigo ni uspelo vpisati stanovanja, ki ga je kupil s soprogo. Hkrati še ni pojasnil, kako je financiral nakup stanovanja na Komenskega ulici.
Referendumi. SDS je podpirala referendum o pokojninski reformi in malem delu ter predlagala referendum o delu na črno in arhivih. Tudi zaradi padca pokojninske reforme se je Sloveniji znižala bonitetna ocena.
Afera Patria. Zaradi domnevnega podkupovanja pri nakupu oklepnikov se Janez Janša kot obdolženec zagovarja na sodišču. Večkrat je poudaril, da gre za politični konstrukt, in slovenska sodišča primerjal z ukrajinskimi.
Kadrovanje. V času njegove vlade so na čelo državnih podjetij prišli direktorji, ki so jih oškodovali. Andrej Lovšin je Intereuropo z zgrešeno naložbo v Rusiji spravil na kolena, zaradi oškodovanja podjetja Luka Koper toži Roberta Časarja za 33 milijonov evrov, Damijan Koletnik je posojal denar iz Dravskih elektrarn Maribor cerkvenemu Zvonu, Vitoslav Türk pa je bil direktor Elesa, čeprav ga je v tem času Eles tožil, on pa je tožil Eles.
Prodaja Mercatorja. Državna sklada sta brez razpisa Mercator prodala Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju; menda je bil dogovor sklenjen pri Janši, čeprav ta to zanika. V zameno naj bi Janša dobil vpliv na Delu, kar se je tudi odrazilo pri uredniški politiki.
ju, če bo postal premieje bo pa v celi državi.
Kaj pa če bi se obratno vprašali? Koliko ljudi je dobilo službe zaradi Zvon1, Zvon2 in Rast. In to trajnejše …
Kaj se pritožuješ, sej si ti glavni kurjač iz pisarne SDS