Predstavitev kandidata za zunanjega ministra Karla Erjavca je kot ustrezno ocenilo deset članov odbora za zunanjo politiko, pet članov je glasovalo proti. Erjavec bo tako, najverjetneje zunanje ministrstvo vodil že v tretji vladi zapored.

Prvak Desusa Erjavecje povedal, da kot eno izmed temeljnih nalog zunanje politike vidi podporo slovenskemu gospodarstvu in privabljanju tujih investitorjev: "Ministrstvu za zunanje zadeve v preteklosti gospodarska diplomacija ni bila ena od pomembnih zadev, saj je bila do leta 2008 situacija v Slovenija dobra. Do takrat so bile naše prioritete v zunanji politiki predvsem politične – vključevanje v razne mednarodne organizacije.“

Erjavec je izpostavil, da z lani sprejetim strateškim dokumentom, kot prioriteto postavljajo sodelovanje s Kitajsko, Indijo, Kazahstanom, Azerbajdžanom, Turkmenistanom, Turčijo in Rusko federacijo. Nadaljeval je, da bi bilo potrebno povezovanje s centralno Azijo, Zalivom in Afriko, za katerimi se že obračajo naši gospodarstveniki. "Vendar za to nimamo potrebnih sredstev, za zagon enega diplomatsko-konzularnega predstavništva je potrebno 100.000 evrov, za njegovo delovanje pa še pol milijona evrov.“

"Afere jemljejo kredibilnost“

"Vohunska afera, afera nafta polja in afera Oman jemljejo kredibilnost slovenski zunanji politiki,“ je povedal Erjavec in nadaljeval, da bo poskušal narediti več za kredibilnost, a za takšne afere so kriva tudi trenja znotraj zunanjega ministrstva. Poudaril je, da trenutno kroži več govoric o diplomatih, ki naj bi vohunili za Rusijo: "Očitno smo trenutno v takšnem odnosu z Rusijo“.

O aferi povezani z Nicholasom Omanom je Erjavec povedal, da je Milan Balažič s svojimi izjavami zavajal odbor za zunanje zadeve in tudi njega kot ministra za zunanje zadeve. "Morda se je pokazalo, da takšni veleposlaniki, ki niso poklicni diplomati, ampak jih je nastavila politika, potrebujejo tudi kakšno dodatno izobraževanje.“ Kandidat za ministra in dozdajšnji minister se je zavzel še za boljše izobraževanje diplomatov, "da bomo imeli zares profesionalno diplomacijo".

 "Tudi izbor komisarja bo okrepil evroskepticizem“

"Jasno je, da se evroskepticizem krepi. Tudi nizka udeležba na evropskih volitvah je evroskepticizem, če ljudje ne vidijo Evropske unije kot nekaj svojega, je to evroskepticizem,“ je na vprašanje o krepitvi dvomov v Evropsko unijo odgovoril Erjavec, ki je še nadaljeval, da bodo tudi dogodki povezani z izborom za komisarko evroskepticizem najverjetneje okrepili. Ob tem pa je še pripomni, da sam še vedno meni, da je sklep vlade nezakonit, saj "poslovnik ne more prek zakona“. Erjavec je še izpostavil, da se je tokrat prvič zgodilo, da ko so trije ministri namesto dopisne seje zahtevali redno sejo, da je bila ta prošnja zavrnjena. To je sicer nenapisano pravilo, ki ga predsedniku vlade ni potrebno upoštevati, a so po Erjavčevih besedah, vedno ravnali tako.