"Kar je najbolj pomembno in hkrati prinaša največjo negotovost, predvsem za oddaljena leta, smo mi, ljudje in odločitev, kaj bomo naredili z izpusti toplogrednih plinov," je na Okoljskem srečanju, ki ga je organizirala Akademija Finance, poudarila Mojca Dolinar, klimatologinja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Toplogredni plini v ozračju obstanejo od 50 do 200 let, kar pomeni, da bo naša "zgodovina" še kar nekaj časa vplivala na našo prihodnost.

Slovenija še posebej na udaru

V Sloveniji temperature rastejo še hitreje kot povprečno v svetu. Po besedah klimatologinje se je v Sloveniji v zadnjih 60 letih temperatura povišala za 2 stopinji Celzija, v svetu pa za stopinjo. Ta rast se močno odraža tudi na toplotni obremenitvi, ki jo čutimo vsa živa bitja, ne le ljudje. Vse več je vročih dni in tropskih noči. 

Za vroč dan velja, da temperatura doseže 30 stopinj Celzija ali več. Za tropsko noč pa, da temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija.

Pred šestdesetimi leti smo imeli v povprečju na leto 10 vročih dni, danes jih imamo v povprečju 30 na leto, kakšno leto je to število tudi preseženo, je opozorila Dolinar. Tropskih noči do 80. let prejšnjega stoletja skorajda nismo beležili, le sem ter tja kakšno, danes pa jih imamo na leto povprečno 10. To se bo v prihodnosti še stopnjevalo, je napovedala.

Prihodnost odvisna od izpustov toplogrednih plinov

Za prihodnost je možnih več scenarijev. Prvi, najbolj optimističen, sledi pariškemu podnebnemu sporazumu, ko bi morali "ne danes, temveč že včeraj omejiti izpuste toplogrednih plinov". Srednje optimističen scenarij predvideva srednje povišanje temperature, pesimističen scenarij pa predvideva, da kakšnega večjega uspeha pri omejevanju toplogrednih plinov ne bomo dosegli. 

"Po najhujšem scenariju bomo imeli v nižinah Slovenije tudi do 60 vročih dni več, kot jih imamo danes. To skupaj pomeni recimo v Goriškem delu tudi več kot 3 mesece skupaj temperature nad 30 stopinj. Mislim, da si lahko predstavljamo, kako velika toplotna obremenitev je to," je opozorila klimatologinja iz ARSO.

Količina padavin se bo povečala

Dolinar je povedala, da je na področju padavin t. i. podnebni signal nekoliko težje izluščiti. Količina padavin v Sloveniji je nekaj časa upadala, zdaj pa nazaj raste. Projekcije za naprej kažejo, da bomo na letnem nivoju imeli več padavin kot danes, predvsem se bo povečala količina zimskih padavin. 

"Konec stoletja imamo po najhujšem scenariju predvsem na vzhodu več kot 60-odstotno letno povečanje količin padavin. Padavinski režim se bo spremenil - predvsem količina snega, od katerega je Slovenija močno odvisna. Meritve kažejo, da imamo v hribovitem delu vse manjšo snežno odejo, manj kot 50 odstotkov snežne odeje, kot smo jo imeli v 60. letih prejšnjega stoletja," je povedala Dolinar. Snega bo torej vse manj.

V pasu od 300 do 600 metrov nadmorske višine (v katerega recimo spada Ljubljanska kotlina) po najhujšem scenariju konec stoletja snega sploh več ne bo. Krvavec je s snežno odejo pokrit 5 mesecev, konec stoletja pa bo snega toliko kot danes denimo v Lescah, torej dobra dva meseca.

Podzemna voda bo na srečo ostala v enaki ali večji količini kot danes

Še ena pomembna spremenljivka je vodni krog, na katerega prav tako vpliva snežna odeja ter izhlapevanje - oboje je zelo odvisno od temperature. "Ker imamo manj snežnih padavin, se povečuje jesensko - zimski višek. V poletnem času pa na vodni krog in pretočne režime vpliva izhlapevanje," je povedala strokovnjakinja Mojca Dolinar.

K sreči vse te spremembe ne bodo tako močno vplivale na zalogo podzemne vode, na letnem nivoju bo po napovedih bilanca pozitivna, "se pa zna zgoditi, da bo poleti in spomladi napajanje nekoliko bolj okrnjeno, ko bo povečano tudi povpraševanje po vodi, zato bo treba paziti na upravljanje".

Preglavice nam bodo delale rapidne suše

"Še ena pomembna stvar so poletne suše, ki so pri nas vse bolj pogoste. V zadnjih desetletjih smo spoznali tudi suše nacionalnih razsežnosti. Te se bodo konec stoletja pojavljale že vsako poletje," je opozorila strokovnjakinja. Tovrstne suše so za naše kraje posebne, t. i. rapidne, ne trajajo dolgo. Povezane so z visoko vročino, kar ima še dodaten vpliv na vročinski stres. Predstavljale bodo velik izziv za kmetijstvo, saj ne vplivajo le na kakovost in količino pridelka, temveč tudi na širjenje škodljivcev, bolezni, spremenjeno rast in odpornost rastlin. Poleg tega je klimatologinja opozorila, da pri visokih temperaturah tudi namakanje ni več tako učinkovito.

Suše bodo zaradi spremenjenih rečnih režimov preglavice povzročale tudi hidroelektrarnam, ki imajo večinoma pretočni režim, kar pomeni, da velikih zalog za sušna obdobja ni. 

Ne le suše, tudi poplave bodo pogostejše

Po napovedih strokovnjakov bomo vse pogosteje doživljali tudi drugi hidrološki ekstrem – izjemne padavine. "Da, oboje bomo imeli. To se na prvi pogled zdi nekako paradoksalno, suše in poplave, ampak to smo tudi že doživeli, ko smo se v istem letu soočali z obema," je pojasnila klimatologinja.

Vzroka sta dva: vedno manj snežne odeje in posledično manj zadrževanja vode, poleg tega pa še več padavin pozimi. "Zaradi tega nas v zimskem obdobju čakajo obsežnejše poplave, hkrati pa lahko pričakujemo hudourniške poplave tudi poleti," je dejala strokovnjakinja.

Najhujše, kar nas čaka: vročinski valovi

Sprememba, na katero bomo morali biti najbolj pozorni, so vročinski valovi. Ti nas bodo po napovedih gotovo doleteli vse pogosteje. Predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj strokovnjaki potrjujejo, da imamo že danes zelo povišano stopnjo umrljivosti med vročinskimi valovi. Poleg tega bomo zaradi vročinskih valov beležili povečano onesnaženost ozračja z ozonom, saj ta nastaja ob višjih temperaturah.

Klimatologinja je opozorila tudi na vse večje število novih vrst škodljivcev, ki prihajajo z višjimi temperaturami, na širjenje bolezni (predvsem vektorskih), ki jih do zdaj v Sloveniji sploh še nismo poznali, na prehransko varnost, pa tudi na težave, ki jih bodo visoke temperature povzročile gospodarstvu, industriji in energetiki. Za gradbenike bo izziv odpornost materialov na visoke temperature in posledične raztezke, učinkovita raba energije v stavbah, delovni pogoji, za energetiko sprememba v porabi energije, ki bo vse višja ... 

Kaj lahko sploh še storimo, da preprečimo podnebno katastrofo? "Imamo tri možnosti: da le opazujemo, kaj se dogaja, da se prilagodimo, ker vemo, kaj nas čaka, ali pa da poskušamo podnebne spremembe ublažiti in omejiti izpuste toplogrednih plinov," je naštela strokovnjakinja. Po njenem mnenju sta pomembna tako prilagajanje na spremembe kot tudi njihovo blaženje.

INTERVJU Čez deset let nas bo, kot danes virus, ogrožalo vreme

nina.sprohar@zurnal24.si