Da nesreča nikoli ne počiva, velja tudi v primeru starejšega občana, ki so mu prevaranti odtegnili kar 1.300 evrov. Policijska uprava Maribor je prijavo prejela včeraj, starejši občan pa je v upanju, da bo na svoj bančni račun prejel 5.000 evrov, klicatelju zaupal svoje bančne podatke.

Na PU Maribor tako v zadnjem mesecu beležijo šestnajst tovrstnih primerov, kjer so si goljufi na tak način protipravno pridobili za skoraj 200.000 evrov nezakonite premoženjske koristi. V letu 2023 je bilo v Sloveniji do sedaj obravnavanih že več kot 100 primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov.

Zaradi tega policija vestno opozarja občane, da se ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine. Prevaranti lahko uporabijo tudi ponarejene slovenske telefonske številke. Če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo. Na računalnik ali telefon naj ne nameščajo programov za oddaljen dostop, nikomur naj ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom in naj nikomur ne dovolijo dostopa do spletne banke.

Ob morebitnem oškodovanju svetujejo, da zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.

Vse prevare po istem kopitu

Policisti opozarjajo na porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku, tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov. Običajno se prevara konča s praznim računom oškodovanca.

V večini primerov tujec po mobilnem telefonu pokliče žrtev in jo v slabi slovenščini s tujim naglasom poskuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev v kriptovalutah. Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvam pokažejo kripto račun, na katerem so shranjena sredstva, ki naj bi mu pripadala. Do tega računa žrtev ne more dostopati.

Policisti pogosto ugotavljajo, da ob osebah, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije, nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami doslej še niso trgovali, a jih storilci kljub temu uspejo prepričati, da nanje čakajo tovrstna sredstva.

Prepričajo jih, da jim dovolijo dostop do naprav

Goljufi žrtve pogosto prepričajo v to, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ, da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in iz njihovih bančnih računov prenesejo denar. 

Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, da naprav ne uporabljajo (denimo med 12 in 24 ur) ter ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija "kriptodenarja" na njihov račun izvršena hitreje. Žal po tem žrtve pogoste ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.

dezurni@styria-media.si