Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) meni, da sta Matjaž Kovačič kot predsednik uprave NKBM in Manja Skernišak kot članica uprave vsaj pri enem poslu "uresničila vse znake korupcije". To je epilog dve leti trajajoče preiskave ozadja poskusa prodaje 80 odstotkov Večera, ki naj bi ga od Dela kupilo majhno murskosoboško podjetje 3lan, a je posel po plačilu are padel v vodo.

"Državna banka NKBM je bila tista, ki je prek povezanih oseb zagotovila ključna denarna sredstva podjetju 3lan za nakup delnic Večera. Da je to storila, je preplačala delnice elektropodjetij in se izpostavila povečanemu tveganju do podjetja Kandela, ki v času prodaje sploh še ni bilo pravni lastnik emisije prodanih delnic. Okoliščine nedvomno potrjujejo vnaprej dogovorjen posel, ki se je odvil na en sam dan – 15. julija 2010," je ugotovitve povzel šef KPK Goran Klemenčič.

Komisija je nakup, ki je že v letih 2009 in 2010 dvigoval prah, saj se je družba 3lan omenjala kot slamnati kupec, ki naj bi prikril, pri kom bo dejansko pristal Večer, začela preiskovati vsega štiri dni po tem, ko je 3lan 15. julija 2010 Delu za Večer tudi nakazal aro. Na KPK je namreč prispela prijava o podrobnostih nakupa in akterjih. Med omenjenimi sta tudi odvetnik Miro Senica in Matej Raščan.

Ni bil delegiran posel

Zdaj že bivša članica uprave NKBM Skernišakova je KPK pojasnila, da z vsemi okoliščinami posla do prejema ugotovitev KPK sploh ni bila seznanjena. Zavrača tudi ugotovitve KPK, da je bila terminska pogodba med NKBM in podjetjem Vinag o nakupu delnic elektropodjetij škodljiva. Po njenem mnenju je bil predlog naložbe "strokovno argumentiran in obrazložen".

Kovačič pa je KPK pojasnil, da z verigo finančnih transakcij, ki so se odvile pred nakupom in po prodaji delnic elektropodjetij, "ni seznanjen". Trdi, da je NKBM z nakupom in prodajo delnic sklenila gospodaren in nadpovprečno donosen posel, saj je pridelala dobrih 271 tisoč evrov dobička. KPK pa po njegovem ni "usposobljena za ocenjevanje bančnih tveganj" in vrednosti delnic.

Klemenčič pravi, da zoper bivšo upravo NKBM sicer niso podali kazenskih ovadb, so pa ugotovitve posredovali pristojnim organom; ukrepe pričakujejo predvsem od lastnikov.

Po mnenju komisije primer v NKBM ni osamljen, zato bo komisija v nekaj tednih izdala oceno korupcijskih tveganj slovenskega bančnega sistema. Delegirani bančni posli, pogojeni z neformalni osebnimi, poslovnimi in političnimi povezavami, ter nedelovanje sistema notranjega in zunanjega nadzora, vse skupaj pa pospremljeno s pasivnostjo lastnikov, so po Klemenčičevem mnenju naša bančna realnost.