"Cenimo obisk predsednika republike, ki je tudi prvi funkcionar, ki je prvi prišel prostovoljno v naše prostore," je ob obisku predsednika države Boruta Pahorja dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.

Pobudo za srečanje, na katerem sta se Pahor in Klemenčič s sodelavci pogovarjala tudi o privatizaciji ter s tem povezano transparentnostjo in omejevanjem korupcije nasploh, je dal Pahor. "Predsedniku republike smo povedali, da resne politične volje na tem področju še ni, ker je prevelik del političnega prostora omejen s svojimi preteklimi dejanji. Institucija kot je KPK pa ne more delovati v vakuumu ampak potrebujemo partnerje v vseh treh vejah oblasti," je poudaril Klemenčič.

Pahor se je strinjal, da lahko za nazaj ukrepamo samo s sankcijami, a da moramo v prihodnosti delovati preventivno: "Domača naloga je pred vrati; to sta dva projekta - vodenje slabe banke in projekt privatizacije." K temu je dodal, da ne potrebujemo spiska tistih podjetij, ki naj se privatizirajo, ampak spisek podjetij, ki naj ostanejo v državni lasti, ker bo ta veliko krajši, saj se je država izkazala za slabega gospodarja.

Oba s Klemenčičem sta se strinjala, da je pomembno predvsem to, kako bo potekala privatizacija, ki je že napovedana, v prihodnjih letih. „Zdaj je še čas, ko smo pred začetkom ustanavljanja slabe banke in privatizacije, da se ne bi ponovile slabe izkušnje, ki smo jih imeli s podobnimi procesi v zadnjih dvajsetih letih, ki so razgradili moralni kapital,“ je poudaril Pahor.

KPK zato skupaj z ministrstvom za finance in Družbo za upravljanje terjatev bank (oziroma slabo banko) pripravljali praktične ukrepe za omejevanje tveganj v postopku privatizacije. Pripravljeni bodo še ta teden, najprej bo z njimi seznanjena vlada, nato pa tudi javnost. Dokument po Klemenčičevih besedah pripravljajo tudi zato, ker ni nobenega zagotovila, da bo privatizacija ali slaba banka v tem okolju izpeljana drugače, kot je bila v preteklih dvajsetih letih.