Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je napovedal, da bodo prihodnji teden v javno razpravo dali predloge glede prihodnje zakonodajne ureditve o ugotavljanju izvora premoženja.

Klemenčič upa, da je sprejetje nove oz. spremenjene zakonodaje o ugotavljanju izvora premoženja mogoče. Na tem področju je Slovenija po njegovih besedah namreč "zelo na repu Evrope". Za sprejetje zakona pa je po njegovih besedah potrebno, da se tisti, ki odločajo o spremembi zakonodaje, zakona ne bodo bali.

"Če nimaš strahu pred tem, da sam sebi na nek način pišeš smrtno obsodbo, pri sprejemanju zakonodaje nimaš problema s tem, da se taka zakonodaja tudi sprejme," je dejal Klemenčič, ki je sicer v zadnjem obdobju javno bolj izpostavljen zaradi objave poročila, povezanega z izvorom premoženjem predsednika vlade Janeza Janše in Zorana Jankovića, ki ima po objavi poročila zamrznjen status predsednika PS.

"Totalni šok zaradi izpolnjevanja zakonov"

Spomnil je, da je bilo v Sloveniji leta 1994 uveljavljeno obvezno prijavljanje premoženjskega stanja, leta 2004 pa je bila ustanovljena komisija, ki je začela izvajati nadzor. Res da je bil zakonski okvir takrat še bistveno slabši in je bil z novo komisijo bistveno spremenjen, pa vendar je bilo to prvo poročilo, je dejal. "Več kot deset let je ta sistem obstajal in zdaj je totalni šok, ker smo pač naredili tisto, kar je od nas zakon zahteval," je poudaril prvi mož protikorupcijske komisije.

Po njegovih besedah je ravno dokazovanje izvora premoženja ena ključnih stvari pri omejevanju gospodarskega in finančnega kriminala in tudi politične korupcije. Na tem področju je bila Slovenija ena prvih tranzicijskih držav, ki je v 90. letih to uvedla, potem pa ni vzpostavila ne institucij ne sistema, ki bi bil učinkovit, je dejal Klemenčič.

Klemenčič, ki komisijo vodi dve leti, je spomnil tudi na postopek imenovanja članov komisije. Kot je dejal, nobeden od članov komisije ne bi kandidiral, če bi moralo njegovo imenovanje skozi parlamentarno proceduro. Postopek imenovanja članov komisije je eden redkih postopkov v Sloveniji, kjer se je skušalo negativne vplive politike čim bolj izločiti, je izpostavil. Komisija ima v tujini velik ugled, njen vpliv v Sloveniji pa je majhen.

Foto: Anže Petkovšek komisija za preprečevanje korupcije, KPK "Pri nas imamo ničelno odgovornost"

Klemenčiča je nocoj v poldrugo uro dolgi razpravi gostil Klub koroških študentov, s katerim se je, kot je dejal uvodoma, za srečanje dogovoril že pred meseci. Klemenčič je bil gost AreneZnanja, namen srečanja pa je sicer bila razprava o etičnih in moralnih vidikih poslovanja podjetij.

Med drugim se je dotaknil delovanja podjetij v državni lasti. Kot je dejal, je nekaj narobe s sistemom, v katerem je nesporno, da je mnogo državnih podjetij 20 let funkcioniralo pod nekimi normalnimi donosi, pa v tem času ni bilo primera, ko bi kdorkoli od vodstva podjetij odgovarjal. "Imamo sistem, ki je izrazito obremenjen s korupcijskimi tveganji, ki je izrazito spolitiziran in imamo absolutno ničelno odgovornost," je dejal Klemenčič in dodal, da v Sloveniji ni problem neposredna korupcija, problem je neverjetna povezanost oz. sistemska korupcija, ki je bistveno bolj sofisticirana in jo je zelo težko dokazovati.

Čeprav v Sloveniji vidi globoko razdeljenost naroda, ki jo je označil kot "permanentno državljansko vojno", pa je glede prihodnosti optimist. Večinoma študentski publiki je dejal, da si želi, da bi se povezala modrost starejših in energija mladih.