Bruselj je lahko bil na eni strani tarča zaradi priložnosti, se pravi zaradi ustrezne podporne infrastrukture za izvedbo takšnega napada, ki je tam obstajala, in zaradi simbolne vrednosti samega mesta, kot središča EU. Šlo je za preplet obeh dejavnikov, pri čemer je določeno vlogo odigralo tudi veliko število potencialnih trač, ki jih mesto, kot je Bruselj, ponuja teroristom. Ampak sam menim, da je bil odločilen obstoj celice oziroma mreže, ki je napadalce logistično in tudi sicer ustrezno podpirala pri načrtovanju in izvedbi napadov.  

 

To je težko oceniti. Lahko je šlo za maščevanje, lahko pa za že dlje časa načrtovan napad, ki je samo soupadal z Abdelsalamovo aretacijo. Mogoče je šlo za demonstracijo moči, v smislu sporočila "kljub aretacijam smo še vedno tu in lahko izvedemo zelo kompleksne in uničujoče napade". Več možnosti je, tudi ta, da je napad izvedla skupina, za obstoj katere aretirani sploh ni vedel. Težko je v tej fazi karkoli reči glede vzrokov in vzgibov, razen tega, da je temelj napada skrajna islamistična ideologija sovraštva do zahoda in svobodnega sveta nasploh.   

 

Tarče so bile sicer posredno vsaj simbolno izbrane, predstavništvo ameriške letalske družbe in inštitucije EU, a prave tarče so bili naključni mimoidoči, saj je bil cilj napadov predvsem povzročiti čimveč smrti, trpljenja in uničenja. Drugega pravega cilja napadalci, podobno kot v Parizu in še prej drugje po svetu, nimajo. 

 

Varnostni nadzor je bil poostren. Obveščevalne službe v demokratični in odprti sodobni družbi več v resnici verjetno ne morejo narediti. Seveda se bodo sedaj našli indici o napadih, a bo šlo bolj za delovanje v smislu "po bitki je lahko biti general". Obveščevalne in varnostne službe so pogoste uspešne, a ko niso, je rezultat njihovega neuspeha žal takšen, kakršnemu smo danes priča. Mislim, da so obveščevalne in varnostne službe storile, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče, da bi preprečile napade. 

 

Bojim se, da bo podobno kot po napadih v Parizu ostalo vse skupaj bolj ali manj pri besedah. Okrepitev napadov na Islamsko državo je lahko nek simbolični odziv, pravi odziv pa je v krepitvi evropskih zmogljivosti tako na področju skupne zunanje in varnostne politike, krepitvi sodelovanja med varnostnimi strukturami in službami držav članic. Ter si priznati, da spopad s skrajno islamistično ideologijo zahteva celovit pristop, ki vključuje poleg vojaško-varnostnega tudi druge diplomatske, razvojne, socialne in konec koncev tudi ideološke komponente, saj gre primarno za spopad idej. Na eni strani je skrajna totalitarna ideologija, na drugi pa koncept sodobne odprte družbe. Od tega, katera bo prevladala oziroma bo prepričljivejša, bo odvisen zaton sodobnega terorizma. 

 

Mislim, da posebnih varnostnih ukrepov ne bo, ne da bi ti resneje vplivali na vsakdanje življenje ljudi v EU. Obe tarči sta bili izbrani zaradi velikega števila ljudi tam in relativne dostopnosti, saj je šlo za območja izven posebnega varnostnega nadzora. Tudi napad na letališču je bil izveden v delu, preden je izveden kontrolni pregled pred vstopom na letalo. Obe tarči je zelo težko, če že ne nemogoče, varnostno še bolj nadzorovati ali zaščititi. Verjetnejša je krepitev aktivnosti obveščevalnih in varnostnih sil v smeri preprečevanja napadov, z vidnejšo pristnostjo na teh občutljivih mestih, čeprav tudi ta ne more preprečiti napadov, kakršnim smo bili priča danes.   

 

Slovenija zaradi napadov ni bistveno bolj ogrožena, kot je bila pred napadi v Bruslju in verjamem, da so naše varnostne in obveščevalne službe sposobne spremljati ogroženost v podobni meri, kot druge primerljive evropske službe in se nanjo tudi v primeru potrebe odzvati. Zavedati pa se žal moramo, da v sodobnem svetu absolutne varnosti žal ni, lahko pa naredimo, kar je v naši moči, da podobne tragedije z odgovornim in tudi ustreznim delovanjem, tudi samozaščitnim, preprečimo in/ali omejujemo njihove posledice.