Bliža se dan, ko predvsem v času poletja številni Slovenci ne bodo zavili v bližnjo menjalnico in dvignili hrvaške kune, saj naj bi leta 2023 tudi Hrvaška vstopila v območje evra.

Svet Znano, kdaj bi na Hrvaškem lahko plačevali v evrih

Čeprav vstop v evrsko območje tako podjetjem kot posameznikom prinaša kup prednosti, zlasti pri enostavnejšem poslovanju in nakupih v tujini, se nekateri uvedbe evra zanesljivo ne veselijo. To so v prvi vrsti lastniki in zaposleni v menjalnicah, ki so že vse od leta 2007, ko smo v Sloveniji uvedli evro, v nezavidljivi situaciji in v vedno bolj okrnjenih vrstah.

Kot pravijo podatki Banke Slovenije (BS), ki na svoji spletni strani vodi seznam menjalcev in njihovih menjalnih mest, ima trenutno njihovo dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov 18 menjalcev. Ti menjalniške posle opravljajo na skupno 24 menjalnih mestih, vsi pa so v zasebni lasti. Še konec leta 2011 je bilo število menjalcev dosti višje, in sicer je znašalo 26. To lahko povežemo z dejstvom, da se je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in nato v evrsko območje bistveno zmanjšalo povpraševanje po storitvah gotovinske menjave valut.

Večina poslovanj vezana na kune

Če je večina menjalnic sedaj živela od hrvaške kune, se jim v prihodnjih letih ne piše dobro. Številnim slovenskim menjalnicam se z uvedbo evra na Hrvaškem verjetno obeta zaprtje, saj ne bodo imeli več dovolj dela.

Foto: Profimedia hrvaške kune Po izračunih strokovne službe Banke Slovenije na podlagi poročil menjalcev za prejšnje leto je odkup in prodaja hrvaške kune namreč predstavljala največji delež menjav, in sicer 74,56 odstotka. "Iz navedenih podatkov je moč sklepati, da se bo, ko Hrvaška prevzame evro, obseg menjalniškega poslovanja pri menjalcih bistveno zmanjšal. Posledično ocenjujemo, da se bo z uvedbo evra na Hrvaškem bistveno zmanjšalo tudi število menjalcev," črne napovedi podajo na Banki Slovenije.

Medtem pa so v menjalnici MakiI D.O.O. v Kopru na spremembo poslovanja pripravljeni in so z napovedmi bolj optimistični. "Poslovanje bo manjše za približno 25 odstotkov, kot je do sedaj na letni osnovi predstavljal delež menjav s hrvaškimi kunami. Pri tem je v poletnih mesecih menjava s kunami predstavljala tretjinski delež, v ostalih mesecih pa šestinski delež. Skrbi nas ne, saj je to dejstvo, na katerega se pripravljamo z uvedbo komplementarnih dejavnosti," je razložil direktor menjalnice Borut Perc.

Hrvaška To pravi menjalnica, ki 100 evrov zamenja le za 610 kun

Da je vedno manj menjalcev, ki bi se ukvarjali zgolj z menjalniškimi posli, ugotavljajo tudi na Banki Slovenije, kjer pravijo, da glavna dejavnost večine ni menjalništvo temveč hotelirstvo, trgovina, gostinstvo ali na primer frizerstvo. Zaradi tega razloga, ter dejstva, da lahko menjalniške posle opravljajo tudi študentje z ustrezno opravljenim izobraževalnim programom preko študentske napotnice, težko podajo konkretno oceno, koliko ljudi bi lahko v bližnji prihodnosti izgubilo službo.

Promet največji poleti

Na roko menjalcem pa ne gre niti trenutna situacija in okrnjena turistična sezona, ki je v prejšnjih letih predstavljala vrhunec poslovanja. "Iz polletnih poročil menjalcev izhaja, da je obseg menjalniškega poslovanja višji v drugi polovici leta, pri čemer pet menjalcev opravlja menjalniške posle zgolj v obdobju turistične sezone, od predvidoma maja do oktobra," so dejali na Banki Slovenije.

Foto: Profimedia Hrvaške kune inšpekcija Izkušnje pri menjalnici Maki so tudi v tem primeru drugačne, saj povedo, da je v zadnjih letih zanimanje za njihove storitve dokaj konstantno, pri čemer je največje povpraševanje – polovično s strani domačinov. Se pa bo manko turistov poznalo tudi pri njihovem poslovanju, saj so pred pandemijo turisti predstavljali približno eno četrtino strank, medtem ko so drugo četrtino predstavljali delavci iz republik bivše skupne države. Nekaj upada bo prav tako na račun manjšega odhoda domačinov v tujino.

Valute, ki so poleg hrvaških kun najpogosteje zaželene, so še ameriški dolar (6,64%), švicarski frank (5,62%) in bosanska marka (5,08%).

Slovenija Tako bo koronavirus vplival na slovensko gospodarstvo