Klasičen konflikt med delom in kapitalom

Foto: Žurnal24 Delavske plače, tiste po kolektivnih pogodbah, realno ne rastejo.
Demonstracije so posledica strahovitega dviga cen hrane, oblek in izdelkov, ki jih povprečna delavska plača najbolj čuti. Več o tem Dušan Semolič.
Oglej si celoten članek

Koliko ljudi pričakujete na današnjih demonstracijah?
To bo za slovenske razmere zelo velik protest, natančno številko pa bomo vedeli danes ob začetku.

Delodajalci pravijo, da ste se komaj začeli pogajati, napoved demonstracij pa je gotovo vplivala na predvolilno tekmo. Zakaj je ravno zdaj pravi trenutek za demonstracije?
Zaradi tega, ker je letos prišlo do strahovitega dviga cen hrane, oblek in izdelkov, ki jih povprečna delavska plača najbolj čuti kot padec življenjskega standarda. Drugi zaradi tega, ker je en sloj prebivalstva deležen vsega tega, kar se imenuje gospodarski napredek. Tretji vzrok je, da od septembra, odkar tečejo pogajanja, za pogajalsko mizo praktično ni nobenega napredka.

Gospodarska rast je rekordna, statistični podatki kažejo, da plače rastejo hitreje, kot se višajo cene. V čem je problem?
Delavske plače, tiste po kolektivnih pogodbah, realno ne rastejo. Statistični podatek o plačah zajame marsikaj, tudi nadure in plače po individualnih pogodbah. Te pa so zaradi sprememb davne zakonodaje dobili tudi po tisoč evrov neto višje plače. Gre za konflikt vrednot. Menimo, da gre en sloj predaleč v hlastanju po dobičkih, pri tem pa pozablja, da so dobički tudi rezultat dela delavcev. Naj apetite znižajo, namesto da so dobiki 20-, naj bodo 15-odstotni, razliko pa naj delijo z delavci. Gre za klasičen konflikt med delom in kapitalom in ne z vlado, kajti noben Janša, niti če bi bili trije, ne more dati višjih plač zaradi produktivnosti. To se moramo dogovoriti z delodajalci.

Zahtevate, da se plače usklajujejo s produktivnostjo v določeni panogi. Zakaj?
Če plače le usklajuješ z inflacijo, capljaš na mestu, in to ni odgovor, kako ob evropskih cenah, dobičkih in intenzivnosti dela naših delavcev priti tudi do evropskih plač. Predlagamo, da se en del produktivnosti, recimo 30 odstotkov, da vsem delavcem. Tudi nekateri menedžerji so dali javne izjave, da so naše zahteve upravičene.

Kaj pa podjetja, ki so v tej panogi v izgubi?
Če produktivnosti ni, ne moreš zahtevati zvišanja plač.

Delavcem v teh podjetjih ta sistem dviga plač torej ne bo koristil?
Ne, to je pa realnost, in tako je življenje. V teh podjetjih se sindikati borimo drugače.

Kaj bodo spremenile današnje demonstracije?
Če so v soboto demonstracije, se v ponedeljek nič ne zgodi. Retorika tistih, proti katerim so naperjene, se celo zaostri. “Ne damo se, boste že videli, napako ste naredili,” tako opozarjajo. To je normalna obrambna reakcija. Na srednji rok pa pričakujemo razumne odzive.

Ali ste z napovedjo demonstracij prispevali k napovedi Janeza Janše, da je možno, da vlada odstopi?
Ne, tega si ne smem domišljati, tokrat ne gre za konflikt z vlado. Zainteresirani smo za močno vlado, kajti pri socialnem dialogu so nujni kompromisi, ki so privilegij močnih in ne šibkih.

Trdite, da demonstrirate proti delodajalcem in ne proti vladi. Zakaj ne boste demonstrirali pred gospodarsko zbornico?
Ker je v soboto povsem prazna. Demonstrirati pred betonom nima smisla. Smo pa tam že večkrat demonstrirali dopoldne, ko so gospodje v hiši.

Kako komentirate namige, da si z demonstracijami povečujete možnosti za še en mandat na čelu zveze svobodnih sindikatov, kjer ste že od leta 1991?
Tisti, ki misli, da so inflacija, vsi ti ljudje na cesti, šest sindikalnih central, upokojenci, študenti v tej funkciji, tisti res ne pozna življenja. To je tako, kot da bi rekel, da je slaba vremenska napoved za danes politična zarota.

Kako resne so grožnje s splošno stavko, ki bi lahko bila januarja?
To je realna možnost, če za pogajalsko mizo ne bo napredka. S stavko bomo delodajalcem pokazali, da je njihov raj odvisen od delavcev.

Ekonomisti opozarjajo, da višje plače še zvišajo inflacijo in da ta spirala zaduši gospodarsko rast. Se boste čutili krivega, če se to zgodi?
Zanimivo, nihče ni protestitral, ko so se dvignile neto plače menedžerjev.

Toda njih je bistveno manj kot delavcev.
Je pa dobil vsak po tisoč evrov. Nihče tudi ni protestiral proti visokim nagradam uprav. Država sprejema sklepe o milijonih evrov, pa nihče ne protestira zaradi inflacije. Vse se lomi na delavcu. On naj vse razume, vse potrpi.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.