Foto: Rožle Bregar Izak Košir A smo se za to borili?, so pred časom sporočali plakati. Babice in dedki številnih, ki so pomagali graditi socialno državo, se danes obračajo v grobovih. Bili so nekoč – uporniki, revolucionarji, ljudje, ki jim ni bilo 
vseeno, kaj se dogaja s sočlovekom ter ali je sosedov otrok lačen in zakaj je lačen. In danes, ko so zaradi spleta informacije dostopnejše in je resnica bližja kot kdajkoli prej, v Sloveniji, kjer je nekoč živel duh po spremembah ter kjer so zatirani in zapostavljeni znali reči NE, narod spi. Najbolj žalostno pa je, da spi mladina, na kateri (bojda) svet stoji. Stojijo le še v vrstah za novi iphone, a se ne zavedajo, da je to le vaja, da bodo enkrat v (bližnji) prihodnosti lažje stali v vrsti za kruh. Očitno nam gre še predobro. Očitno nas še niso udarili tam, kjer bi nas res zabolelo.

Kolega je pred kratkim iz Španije, kjer je študiral, prišel nazaj popolnoma navdušen nad tamkajšnjo mladino in mi pripovedoval o polnih trgih, ulicah ter o tem, kako družabna omrežja uporabljajo za ustanavljanje skupin in poskrbijo za to, da jih oblast sliši in VIDI. “Problem je v tem, da smo študentje daleč najbolj privilegiran del družbe (boni, subvencionirane mesečne, stanovanja, študentsko delo). Večini niti ni treba delati. Živimo lagodno življenje, lagodje pa uspava. Morda ne bi bilo slabo, če bi nam vzeli del ugodnosti in bi nas to pognalo na ulice. Vso energijo zapravimo za prebavljanje hrane na študentske bone in živimo v iluziji, da je vse kul!” mi je potožil. Ja, s tistimi nekaj kockami, ki so pred leti letele v parlament in so bile tako ali tako naročene, se res ne morejo pohvaliti. Študentske organizacije pri nas so del političnega esteblišmenta, prav tako študentski parlament – prav tam, v leglu novačenja in lobotomiranja že obstoječih strank, se urijo novi oblastniki. In namesto da bi se združili za boljši jutri, se na Facebooku pojavljajo skupine, kot je Mladi, zapustimo Slovenijo. Ja, če boste še naprej spali, bo to na koncu tudi vaša edina izbira.