Foto: Anže Petkovšek Barbara Perko Zemlja se s 465,12 metri na sekundo vrti okrog svoje osi, če gre verjeti podatku, zapisanem na danes tako nepogrešljivi Wikipediji. Težko si je predstavljati, kako hitro to je, a zdi se, da to ni nič v primerjavi s tem, kako hitro se današnji svet vrti v brezno pogube. 

Kamorkoli človek pogleda, ga pričakajo slabe novice. Revščina, lakota, vojne, pomanjkanje občutka za sočloveka … Namesto da bi se stvari obračale na bolje, se zdi, da je čedalje slabše. Pomembno je le še to, kdo ima daljšega, kdo lahko bolj zarožlja z orožjem in kdo bo dlje zdržal. S tretjo svetovno vojno nam grozijo z vseh strani. Najbolje bi bilo, da bi že pripravljali zaloge za hude čase. 

Grozljivo? Da. Žalostno? Absolutno. Rešljivo? Kaj pa vem. Optimist v meni bi rekel, da se vse lahko reši s pogovorom in uporabo kančka zdrave pameti. Pa vendar je pesimist močnejši. Konec koncev ni videti, da bi se ljudje znali pogovarjati, še manj pa poslušati. Ljudje, ki se tako radi tolčemo po prsih in hvalimo s tem, kako je civilizacija napredovala, se nismo sposobni umiriti in pogovoriti. Prevladujejo interesi vseh mogočih ljudi, ki bi radi imeli še več, ne ozirajoč se na žrtve. 

Zdrava pamet, kam si šla? Zdi se, da se je izognila vsem tistim, ki v rokah držijo najpomembnejše niti, naj si bo to v tujini ali doma. Ste naše politike že kdaj slišali, da bi se kregali glede tega, kdo bo iz lastnega žepa pomagal otrokom v stiski? Dvomim. Se pa znajo čudovito obkladati z raznoraznimi vzdevki, ko se med razpravo o zakonu o prometnih predpisih ne strinjajo glede tega, kaj je moped in kaj ne. 

Za vsako težavo, ki jo imamo, se rešitev išče nenormalno dolgo časa. O predolgih čakalnih vrstah govorimo že leta in leta. Ljudje umirajo zaradi njih, spremeni pa se ne nič. Pomočnice vzgojiteljic že skoraj deset let predstavljajo anomalijo v plačnem sistemu, zgodi pa se ne nič. Sodstvo se spopada z zaostanki, policisti so kadrovsko podhranjeni, šolstvo bi potrebovalo finančno injekcijo, polovica cest bi potrebovala obnovo, še vedno čakamo drugi tir … Vsi samo iščejo rešitve, za katere se delajo analize in postavljajo predlogi, ki stanejo, rezultata pa še kar ni. 

Ob vsem tem kaosu, v katerem se zdi, da nič ne funkcionira več tako, kot bi moralo, in kjer se slabe stvari samo še nalagajo ena na drugo, se zdi, da je lahko samo še slabše. Kaj slabše pomeni, pa bo pokazal čas.