Naraščanje porabe energije in izpustov toplogrednih plinov bi lahko ob nespremenjeni politiki ogrozilo energetsko varnost in pospešilo podnebne spremembe, opozarja Mednarodna agencija za energijo (IEA) v danes objavljenem poročilu World Energy Outlook 2007. IEA meni, da se bodo svetovne potrebe po energiji, če vlade ne bodo spremenile svojih politik, do leta 2030 glede na sedanje povečale za več kot 50 odstotkov. Poseben problem pa predstavlja vedno hitrejša rast Indije in Kitajske.

Hitra gospodarska rast in vedno večje potrebe po energiji Indije in Kitajske zahtevajo globalen odziv, če želi svet zmanjšati porabo energije in izpuste toplogrednih plinov. Letošnje poročilo IEA usmerja k varnejšim, bolj konkurenčnim energetskim sistemom, ki porabljajo manj ogljika, v kar morata biti vključena tudi omenjena rastoča giganta, je dejal vodja IEA Nobuo Tanaka.

	"Energetski izzivi, s katerimi se spopadata Kitajska in Indija, so globalni izzivi in zahtevajo globalen odziv." Nobuo Tanaka

Nezadržno povečevanje uvoza nafte in plina, uporabe premoga in izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 bi lahko ogrozilo energetsko varnost in pospešilo podnebne spremembe. IEA meni, da se bodo svetovne potrebe po energiji do leta 2030 glede na sedanje povečale za več kot 50 odstotkov, če ne bo prišlo do sprememb.

Kitajska in Indija skupaj prispevata 45 odstotkov k rasti potrebe po primarni energiji, saj naj bi se po pričakovanjih njuna poraba energije med letoma 2005 in 2030 podvojila. Nespremenjeno stanje bo povzročilo povečanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju med 2005 in 2030 za 57 odstotkov.
"Kitajska bo po pričakovanjih na čelu največjih onesnaževalcev z ogljikovim dioksidom letos zamenjala ZDA, medtem ko naj bi Indija do leta 2015 postala tretji največji onesnaževalec," je zapisala IEA.

Primerni ukrepi vlad lahko privedejo do 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in občutnega zmanjšanja svetovne porabe nafte. Tanaka se zavzema za investiranje v čistejše, učinkovitejše in varnejše energetske tehnologije.

Po pričakovanjih IEA bi lahko uvozne cene surove nafte do leta 2030 nominalno porasle do 108 dolarjev za sod, pri čemer je ocenjeno povpraševanje po nafti 116 milijonov sodov na dan.