"Mojemu otroku s celo vrsto diagnoz so na zavodu za šolstvo dodelili dve uri dodatne strokovne pomoči, otroku, ki ga poznam in ima le težave s koncentracijo, pa pet," nas je obvestila mama, ki se je na odločbo zavoda za šolstvo pritožila. Prepričana je, da je tam zaposleni izkoristil svoj položaj in vplival na to, da je drugi otrok neupravičeno dobil maksimalno število ur pomoči.

"Ker nimamo vez in poznanstev na zavodu za šolstvo, žal sinu na takšen način ne morem pomagati, bi mu pa te dodatne ure zelo pomagale," pravi mama.

Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) Vinko Logaj je materi že dan po prijavi pisno zagotovil, da z resnostjo in skrbnostjo ugotavljajo dejstva v tem postopku ter da bodo, če je res prišlo do zlorabe položaja in vplivanja na odločitev, primerno ukrepali.

Mamo je razjezilo tudi, da je uslužbenec zavoda o njeni pritožbi obvestil mater otroka, ki je dobil maksimalno število ur pomoči.

Zavod za šolstvo: Ne odloča en človek

Na zavodu za šolstvo so nam pojasnili, da o upravičenosti do pomoči odloča tričlanska strokovna komisija. "Subjektivna presoja uradne osebe, ki vodi postopek usmerjanja, ne more vplivati na mnenje komisije. Komisija je neodvisni izvedenski organ, ki pripravi strokovno mnenje," pravijo na zavodu.

"Primerjava posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb med dvema otrokoma glede na laično presojo staršev ni strokovna in ne sledi enemu izmed ciljev in načel zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki navaja, da vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji med drugim tudi na načelu enakih možnosti, s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok," poudarjajo.

Zavod za šolstvo je v šolskem letu 2020/2021 prejel 8975 vlog, leta 2003/2004 pa 3310, kar pomeni, da se je število vlog v 17 letih skoraj potrojilo.

Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami se začne na pobudo vlagatelja, ki na zavod za šolstvo odda Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja. Vlogo vodja postopka usmerjanja posreduje pristojnemu svetovalcu in ta od prejema vloge dalje vodi postopek usmerjanja za posameznega otroka oz. mladostnika.

"Svetovalec zaprosi pristojno komisijo za usmerjanje za strokovno mnenje. Komisija je kolektivni izvedenski organ, sestavljen iz treh članov: psiholog, specialni pedagog ustrezne smeri in zdravnik. Komisija se lahko tudi razširi z drugimi strokovnjaki, ki so ključni za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb (npr. pedopsihiater, zdravnik fiziater, okulist, avdiolog, logoped, ipd.). Eden izmed članov opravlja tudi funkcijo predsednika komisije. Predsednik komisije izdelano strokovno mnenje, ki je podlaga za odločbo o usmeritvi, posreduje svetovalcu," so pojasnili na zavodu za šolstvo.

Svetovalec nato v vzgojno-izobraževalni instituciji preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o usmeritvi. "Odločba določa, v katero vzgojno-izobraževalno institucijo je/bo otrok vključen, kateri vzgojno-izobraževalni program je zanj najprimernejši, koliko in katera dodatna strokovna pomoč otroku pripada, pripomočke in prilagoditve, ki naj jih institucija pri vzgoji in izobraževanju otroka upošteva in ostale posebne pravice, ki otroku pripadajo v skladu z zakonodajo," so še razložili.

V postopku usmerjanja otroci pridobijo dva dokumenta: strokovno mnenje in odločbo o usmeritvi, na oba dokumenta imajo starši možnost ugovora oziroma pritožbe.

V teh primerih je največ pritožb

V koledarskem letu 2022 so prejeli 74 pritožb na odločbo. "Vsebine pritožb vlagateljev so različne, najpogosteje pa so podane v primeru predloga usmeritve otroka v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom ali pridobitev spremljevalca (stalni ali začasni) za fizično pomoč. Zelo malo je pritožb, ki bi se nanašale na dodeljeno število ur dodatne strokovne pomoči," so nam pojasnili.

"Okvir za določitev ur dodatne strokovne pomoči je določen v Pravilniku o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (UR. l. RS, št. 88/13, 108/21, 46/23, v nadaljevanju Pravilnik). Primerjava med posameznimi odločbami glede na število ur dodatne strokovne pomoči posameznemu otroku je strokovno neprimerna, saj je to izključno v pristojnosti članov komisije za usmerjanje, ki o tem odločijo glede na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe. Pri tem morajo upoštevati podlage za usmeritev, ki so določene v 24. členu zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. To pomeni, da se pri usmerjanju otroka v program upošteva njihove potrebe na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju ter posebne zdravstvene potrebe. Pri tem se upošteva tudi otrokovo doseženo raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje standardov znanja ter prognozo njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj kakor tudi meril in Kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj," so še pojasnili na zavodu za šolstvo.

Dodali so še, da se otrokove potrebe tekom razvoja lahko spreminjajo, zato lahko starši ali šola kadarkoli podajo zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi. "V predlogu na podlagi evalvacije otrokovega napredka navedejo nova dejstva in dokaze, s katerimi utemeljujejo predlagano spremembo," pravijo.

janez.zalaznik@styria-media.si