Pred tem je bilo na leto odstranjenih bistveno več nezakonito zgrajenih objektov – leta 2008 35, leta 2009 kar 46, leta 2010 42 in še leta 2011 43. “Obseg in količino izvršb po drugi osebi narekuje predvsem količina denarja, namenjena izvršbam,” priznavajo na inšpektoratu. Koliko sredstev bo inšpektorat potreboval za eno odstranitev nelegalne gradnje, pa je seveda odvisno tudi od velikosti gradnje in zapletenosti rušenja.

Skoraj pol manj za rušenja

Letos bo imel inšpektorat za odstranjevanje objektov na voljo dobrih 235 tisoč evrov, kar je enako kot lani, še leta 2011 pa je bilo tega denarja skoraj enkrat več – 414 tisoč evrov. V zadnjih petih letih je tako inšpektorat porušil skupno 172 nelegalno zgrajenih objektov, 2.107 pa so jih odstranili črnograditelji sami. Sočasno z manj denarja za rušenje pod taktirko inšpektorjev so manj rušili tudi investitorji sami – leta 2011 so tako na primer sami odstranili 474 nelegalnih objektov, lani pa 392. Letos so bili sicer dejavnejši od inšpekcije in so samo januarja odstranili 20 objektov.

Ob lanskem polletju je bil pravnomočen sklep o dovolitvi rušenja črne gradnje izdan že v 1.635 zadevah. Na inšpektoratu so imeli v tistem trenutku v sistemu zavedenih 10.269 zadev v reševanju, od tega je bila skoraj polovici (4.893) že izdana inšpekcijska odločba. Gre za zadeve, v katerih je potrebno rušenje, uskladitev zgrajenega z izdanimi dovoljenji, sanacija ali odstranitev nevarnih objektov ali odprava 
drugih nepravilnosti.

Prijav je nekoliko več

Zanimivo je, da so inšpektorji lani dobili več prijav kot leto prej; do 1. decembra jih je na gradbeni inšpektorat prispelo 4.079, v vsem letu prej pa 3.851. Lani so opravili 12.511 inšpekcijskih pregledov in zaslišanj, izdali 546 opozoril ter 1.527 inšpekcijskih odločb; od zadnjih jih je bilo 948 za črne gradnje. Hkrati so izrekli več kot 601 prekrškovni ukrep za skupno slabih 409 tisoč evrov ter še dobrih 217 tisoč evrov 
drugih kazni.

O povprečnem času reševanja zadev na inšpektoratu ne želijo govoriti, saj je ta odvisen od zapletenosti primera, teže kršitve in tudi, kot so navedli, javnega interesa. Postopki pa so dolgotrajni tudi zaradi “obstoječe zakonodaje in kadrovske podhranjenosti”.