Kaznivo. Zaradi kršenja pravic delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, se kršitelji lahko zagovarjajo pred sodiščem.
Do tri leta zaporne kazni grozi vsem delodajalcem, ki kršijo pravice svojim zaposlenim, s tem ko zanje v zdravstveno in pokojninsko blagajno ne plačujejo prispevkov.
Obstoječi kazenski zakonik, ki je začel veljati pred dobrima dvema letoma, namreč omogoča, da davčni inšpektorji, policisti in tožilci kršitelje delavskih pravic privedejo na sodne zatožne klopi.
"Kazniva je v tem primeru kršitev pravice, ki zapoveduje zavarovanje in plačevanje prispevkov na podlagi delovnega razmerja. Prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so namreč del plačila za opravljeno delo.
Tudi če prispevki niso neposredno plačilo, ker delavcu niso dejansko izplačani kot del bruto plače, pa to na presojo kršitve ob pravilni razlagi zakona ne more vplivati," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu Aleša Zalarja, od koder so davčno upravo že konec julija pozvali, "naj pristop k razreševanju te pereče problematike podprejo z vlaganjem kazenskih ovadb v posameznih primerih sumov kršitev".
Kazenske ovadbe pa bi pomenile podlago za policijske preiskave sumov kršenja delavskih pravic, ki bi z dokazi proti delodajalcem vodile v morebitne sodne postopke, kar bi sprožili tožilci.
Samo za naprej
Na Zalarjevem ministrstvu pričakujejo, da bodo davkarji in tožilci tudi sami poiskali in predstavili načine, na katere tako lahko ločeno, v okviru svojih pristojnosti, kot tudi združeno prispevajo k zmanjšanju kršitev pravic delavcev zaradi neplačevanja socialnih prispevkov.
"Če prevlada stališče, da obstoječi kazenski zakonik ne pokriva tovrstnih dejanj kot kazniva dejanja, bi sprememba omenjenega zakonika pomenila samo kaznovanje naprej, saj bi bilo kaznovanje za pretekle kršitve protiustavno," dodajo na ministrstvu.
Odvetniki našli zakonite možnosti
Delovni pravniki, predvsem pa odvetniki, se strinjajo z ministrom Zalarjem, da "je vsebina 196. člena obstoječega kazenskega zakonika zadostna podlaga za kaznovanje vseh kršitev delavskih pravic, ki se javno izpostavljajo v zadnjem obdobju".
Ljubljanski odvetniki, specializirani za zastopanje sprtih strani v delovnopravnih sporih, tako denimo opažajo, da tudi v letošnjem letu, predvsem pa v zadnjih mesecih, pravno pomoč poišče precej izkoriščanih delavcev, ki se odločijo za vlaganje kazenskih ovadb zoper svoje nadrejene.
"Pravno zakonitih možnosti za reševanje položaja delavcev in začetek pregona zaradi kršenja njihovih temeljnih pravic je dovolj. Dejansko bi se na podlagi trenutno veljavnega kazenskega zakonika lahko sprožil pregon le za kršitve, ki naj bi jih delodajalci zagrešili od trenutka, ko je začel veljati novi zakonik do sedaj, saj stari pregona za takšna sporna ravnanja z delavci ne predvideva.
Zakon namreč nikoli ne velja za nazaj. Vse te starejše kršitve pa se seveda lahko dokazujejo po drugih poteh, denimo po civilnopravni, ko lahko delavec na sodišče vloži tožbo zoper delodajalca, ali pa pred prekrškovnimi organi," pojasnjuje ljubljanska odvetnica za delovno pravo Vesna Šafar.
Lani na sodišču 288 delodajalcev
Tožilci po vsej državi so sicer v prvem polletju lanskega leta zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev skupno obravnavali 660 fizičnih oseb. "Od tega 30 po 196. členu trenutno veljavnega kazenskega zakonika ter 630 po 205. členu prejšnjega zakonika," pojasnjujejo na Vrhovnem državnem tožilstvu.
Obravnavali pa so tudi sume nezakonitega poslovanja 10 pravnih oseb, ki naj bi kršile delavske pravice. Skoraj polovica domnevnih kršiteljev se je morala zagovarjati pred sodišči.
"Postopki pred sodišči so bili uvedeni zoper skupno 288 fizičnih oseb. Preiskovalna dejanja so bila zahtevana v 80 primerih, obtožni predlogi pa so bili vloženi v 208 primerih," dodajo na osrednjem tožilstvu v državi.