Slovenska hrana je kakovostnejša, pravijo. Menda o tem obstajajo celo študije, a mi takega dokaza v roke nismo dobili. Brez konkretnega odgovora smo namreč ostali pri Zvezi potrošnikov Slovenije in tudi pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pri prvi so zapisali le, da mora biti vsa hrana na trgu varna, in to čeprav so že večkrat delali teste raznih živil in verjetno razpolagajo s podatki, kaj se je večkrat izkazalo za kakovostnejše. Z zbornice, ki je tudi pobudnica projekta Kupujem slovensko, pa je direktorica sporočila, da z omenjeno kampanjo ne želijo sporočati, da je slovenska hrana kakovostnejša in bolj zdrava od druge na našem trgu, temveč želijo potrošnike spomniti na pomembnost živilskopredelovalne panoge za družbo in gospodarstvo. To pa je izjava, ki me zares skrbi.

Skrb vzbujajoče. Naša podjetja zapravljajo denar za to, da opozarjajo na pomembnost panoge, in ne za to, da bi nas prepričala, kako odlične proizvode imajo. Nisem prepričan, ali lahko s takim pogledom na svet dolgoročno obstanejo.

Kmetijstva in živilske industrije namreč ne bo rešila ne država ne evropske subvencije, če ne bo potrošnikov. Tudi najodličnejša potrošniška zvestoba traja le – do groba. Nove generacije pa bodo verjele predvsem reklamam in jih ne bo zanimal pomen panoge za gospodarstvo. Če si bodo lahko sploh privoščili, da bodo nakupovali zavedno.