Ob nedavni tragični smrti desetmesečnega otroka, ki so ga starši prehranjevali vegansko, se je ponovno začel lov na čarovnice. Na križ so tokrat pribiti vegetarijanci in vegani. Ta boj je ideološki in podprt z globokim nerazumevanjem pa tudi strahom. Tu ne pomagajo dejstva zdravstvenih raziskav. Večina jih namreč kaže, da je veganska in vegetarijanska hrana za ljudi več kot primerna. Če se je seveda lotimo pravilno. Ljudje, ki zaradi hujšanja s svojih jedilnikov črtajo meso in se prehranjujejo z nekaj listi zelene solate na dan, pač niso vegetarijanci. Tako kot je najbrž vsem jasno, da dunajski zrezek s pomfrijem šestkrat na teden pač ni zdrav način prehranjevanja.
Šlamparija. Ministrstvo za zdravstvo je s tem, ko je odsvetovalo vegetarijansko prehrano v vrtcih in šolah, pogrnilo na testu. Ker so izdali le nezavezujoče priporočilo, so organizacijo prehrane prepustili dobri volji posameznikov, s tem pa na široko odprli vrata nekakovostni hrani. Če bi vegetarijanske obroke uvedli kot eno izmed standardiziranih možnosti, bi se pripravljalci hrane lahko organizirano izobraževali, možnosti za napačno prehrano otrok pa bi bilo veliko manj. Paradoksalno je, da ministrstvo za izgovor uporablja pravico do izbire. Češ, če popustimo vegetarijancem, bomo morali še vsem tistim, ki določene hrane ne jedo iz verskih ali kulturnih, ne pa zdravstvenih razlogov. Ni mi sicer jasno, kaj bi bilo s tem narobe. A dejstvo je, da ministrstvo ne upošteva zdravstvenih strokovnjakov. Ti namreč pravijo, da z vegetarijanstvom ni nič narobe.
Kdo se boji vegetarijancev?
Minister se raje ne odloči za nič, kot pa da bi omogočil prehrano manjšinskim vegetarijancem.
Sem šla do pediatrinje po potrdilo o vegetarijanski dieti, ga prinesla v šolo in je naenkrat vse urejeno. Seveda, zdaj …
Ravnokar sem vpisala otroka v osnovno šolo, v kateri so mi spomladi zagotovili, da bodo nudili vegetarijanske obroke, sedaj, ko …