Temačno plat so črnim mačkam najverjetneje pripisali v mračnem srednjem veku. Že črna barva po sebi je veljala za temačne sile. Mačke s svojimi lastnostmi in še črne barve so bile kot nalašč za ''grešne kozle''. Že nekdaj so se predvsem ženske, ki so živele bolj odmaknjeno od družbe, raje družile z mačkami. Navadno so te osebe bile tako ali drugače posebne in ni bilo potrebno veliko, da so bile označene za čarovnice, mačke pa za njihove spremljevalke in pomočnice. Po prepričanjih so čarovnice same lahko zavzele podobo črne mačke in se v črni noči prikradle kamorkoli. Črne mačke so predstavljale celo samega hudiča. Vsemu temu v prid govori tudi zapis papeža Gregorja IX., ki je leta 1932 zapisal, da so mačke hudičev instrument in simbol herezije. Tako kot čarovnicam so sodili tudi črnim mačkam in jim pripisovali krivdo za nesrečo in številne druge tegobe. Bilo je dovolj, da so žensko le videli s črno mačko.

 

Mračni srednji vek je že daleč za nami, vendar marsikaj ostaja v naši zavesti ali vsaj podzavesti. Tako so predvsem črne mačke ohranile skrivnostnost, ob čemer ima še marsikdo pomisleke ali celo občuti nelagodje, strah. Nastalo je veliko mitov.

 

Eden najbolj znanih mitov je nesreča, če nam črna mačka prekriža pot. V raziskovalni nalogi sta leta 2010 dve osnovnošolki ugotovili, da je ta mit po pogostosti takoj za srečno štiriperesno deteljico. Skoraj 80 odstotkov anketiranih verjame, da črna mačka, ki nam prekriža pot, prinaša nesrečo. Ta mit, ki naj bi nastal takrat, ko so odkrivali Ameriko poznajo in vanj verjamejo tudi mladi. To ''znanje'' jim najpogosteje posredujejo stari starši.