Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Dokaj blizu mojega doma stojita dve prazni hiši. Ena je nedokončana; predvideval sem, da je črna gradnja, a stoji med dvema hišama na zazidljivem območju, kar pomeni, da bi jo lahko legalizirali. Druga je stara zapuščena hiša, ki se ji je pred kratkim vdrla streha. Zaradi lokacije bi lahko vsako prodali za kakih sto tisoč evrov. Kdo so ti ljudje, ki ne potrebujejo ne hiše ne sto tisoč evrov?

Teh dveh primerov še nisem raziskal, sem pa ob pomoči statističnega urada malce podrobneje pregledal podatke o praznih nepremičninah za vso Slovenijo. In bil presenečen. Prvič, da je od številke 175 tisoč praznih stanovanj dejanska številka precej manjša, ampak še vedno ogromna: okrog 80 tisoč. Drugič, mislil sem, da so za prazne razpadajoče hiše in prazna stanovanja krivi predvsem spori med dediči, miselnost, naj crkne naša krava, samo da ne bo brat dobil več mleka kot jaz. In sem se motil: med zasedenimi stanovanji je celo večji delež takih z več lastniki kot med praznimi. Tretje presenečenje: že v začetku lanskega leta je bilo v novih (zgrajenih leta 2006 in pozneje), končanih a praznih nepremičninah, ki so bile v lasti podjetij, ujeta kar milijarda evrov. Koliko še v vseh nedokončanih soseskah!

Najbrž je nekaj hiš ali stanovanj, v katerih živijo otroci lastnika ali ki jih oddajajo na črno, zato tam nihče ni prijavljen in stanovanje velja za prazno. Ampak da bi jih bilo 80 tisoč, ne verjamem. Kot tudi nizozemski prijatelj ni mogel verjeti, da je pri nas toliko praznih nepremičnin. Tam to zaradi nepremičninskega davka preprosto preveč stane.