Foto: Urban Lavrenčič Katarina Pernat Ni se prvič zgodilo, da je administracijski sistem v UKC Maribor zatajil. Tako je že lanski inšpekcijski nadzor ministrstva za zdravje pokazal na pomanjkljivosti v informiranosti pacientov. Takrat je bilo predvsem govora o računalniškem programu, ki ni omogočal ločevanja napotitev iz javnih in zasebnih zavodov. Vodstvo bolnišnice se je takrat zavezalo, da bo upoštevalo pripombe inšpektorjev, da bo sprejelo ukrepe, ki bodo izboljšali informiranost pacientov, ter zagotovilo ustrezno računalniško vodenje. In to so baje tudi storili. Tokratni primer pa kaže, da so sicer v velikem sistemu, kjer letno zdravijo okoli 450 tisoč bolnikov, še vedno luknje.

Banalno. Javnost že nekaj časa pretresajo zdravniške napake. Dogajale so se vedno, a danes smo nanje bolj občutljivi kot kdajkoli prej. Res je, vsi smo ljudje in vsi delamo napake, zato je še posebno v zdravstvu pomembno, da ne prihaja do takšnih banalnih, administrativnih napak. Res nepotrebnih.

Ne ta ne prejšnja vlada nista naredili ničesar za večji ugled javnega zdravstva, največ škode pa si z odnosom do bolnikov, pogosto nerazumljivo dolgimi čakalnimi dobami in neučinkovitostjo v primerjavi s koncesionarji, delajo sami. Javnega zdravstva praktično nimamo več, vsaj za tiste ne, ki si lahko privoščijo samoplačniško in s tem takojšnjo oskrbo. Kdo hudiča jih bo pa čakal še osem let po smrti?!