Foto: Nino Verdnik Katarina Pernat Kdor se čudi ponedeljkovim protestom v Mariboru, ki so prerasli v nasilje, očitno ne pozna stanja v drugem največjem slovenskem mestu. Velikemu odstotku ljudi, ki živi tukaj, je počil film. Dovolj imajo! Maribor pestijo visoka stopnja brezposelnosti, revščina ter razmere, ko ljudje nimajo več niti denarja, da bi nahranili svoje otroke. V zraku so ob tem prisotna napovedana odpuščanja celo v tistih podjetjih, ki so bila včasih v regiji gonilo gospodarstva. Potrpežljivost ljudi jenja. Ponedeljkov protest proti županu je več kot očiten znak.

Da so bili med razgrajači tudi taki, ki sicer niso delinkventi, niti ne čudi. Bila sem priča pogovoru dveh udeležencev, starih okoli 50 let, ki sta tako kot druga množica bežala pred solzivcem policije in konji. Oba sta brez službe, govorila pa sta, da imata vsega dovolj in da sta od besa, “ko se dobijo službe samo s poznanstvom” ter “ko eni kradejo in se jim nič ne zgodi”, tudi sama proti občini zalučala jajca. “Vzeti mi tako nimajo kaj, ker komaj živim iz meseca v mesec,” je zaključil eden od njiju. Mnogi pa so kazali na policijo, da “brani lopove in bando, s solzivcem pa preganja tiste, ki z obrnjenimi žepi zahtevajo pravno državo”.

Vstaja

Čeprav je prvoten namen protestov, da naj Franc Kangler odstopi kot župan, se vedno bolj zdi, da bi se lahko protesti nadaljevali tudi po tem, ko in če bo ta zapustil županski prestol. Protestniki so namreč jasno sporočali, da na vrsto pridejo tudi drugi.