Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber Morda je kdo mislil, da so minili časi, ko so ljudje iz solidarnosti z zatiranimi in v protest proti nestrpnosti govorili: vsi smo prebežniki, vsi smo ženske, vsi smo Romi, vsi smo izbrisani. SDS je z nestrpnim zapisom in poznejšim neprevzemanjem odgovornosti zanj pokazala, da je skladba Magnifica Kdo je čefur iz naslova tega komentarja aktualnejša kot kadarkoli prej.

Tovrstne izjave v SDS niso novost. Janša je nedavno govoril o pozivanju ljudi, ki so državljanstvo pridobili pozneje, naj volijo Jankovića, Zver o tem, da so se v zadnjem hipu mobilizirali priseljenci iz blokovskih naselij, Rupar o zakonskem pregledu mednožja.

To je politika, ki je lahko nevarna, saj signalizira, da je nestrpnost dovoljena tudi na ulici. V SDS pa so tako pokazali tudi temeljno nerazumevanje svojega drugega zaporednega poraza na parlamentarnih volitvah.

Kdo so ljudje v trenirkah? Tako imenovani ljudje v trenirkah niso toliko volili za Jankovića, kot so glasovali proti politikom, ki so jih 20 let s svojimi potezami sistematično odrivali na socialni in ekonomski rob.

Ljudje v trenirkah niso priseljenci, ampak vsi tisti, ki so v tem sistemu oropani dostojanstva. Tisti, ki se nočejo le boriti za preživetje in obstoj, ampak hočejo živeti. Novi politični obrazi jim tega verjetno ne bodo prinesli, a signal je jasen.

Ljudje hočejo spremembe. Na nestrpni zapis so odgovorili z večjo mero lucidnosti, humorja in dostojanstva, kot so jo ob porazu premogli v nekoč prvi stranki v državi. Z odločnim ne nestrpnosti so pokazali, da se ne bodo pustili poniževati.