Podjetniki danes še vedno težko pridejo do novih posojil, kažejo rezultati ankete, ki jo je med podjetniki izvedla Gospodarska zbornica Slovenije. Razlog pa verjetno tiči tudi v tem, da so se banke zaradi slabo zavarovanih kreditov iz preteklosti, enostavno iztrošile. To tezo pa potrjuje tudi posojilo gostincu V. V. M., ki je po podatkih iz notarske pogodbe zavaroval le tretjino 350 tisoč švicarskih frankov visokega posojila. Zdaj gre v bankrot, dolga vrniti ne more, banki pa ne preostane drugega, kot da unovči zavarovanje. A zaradi slabega zavarovanja do posojenega denarja, kaj šele do obresti, s katerimi bi dejansko polnila svojo blagajno, ne bo nikoli mogla. Propadlemu podjetniku enostavno nima od kod vzeti, če pa zmanjka v njeni blagajni, se po dodatne evre lahko vedno obrne na lastnike. Na državo. Na davkoplačevalce. Mi bomo zanjo vedno imeli posluh, pa čeprav ga ona za nas nima. Seveda ob tem ne moremo mimo izjem iz političnih vrst, a danes o teh zlajnanih imenih nima smisla izgubljati besed.


Neodgovornost. Naj izpostavim, da ni sporno, da podjetnik posojilo dobi, ampak kako ga dobi. So bile tu pomembne dobre veze, ali je bila v ozadju res dobra ideja, ki pa se ni srečno končala? Dejstva so jasna: ker ni bilo zadostnega zavarovanja, banka ne bo dobila vrnjenega posojila. In ker ga ne bo dobila, bo v blagajni NLB zazevala luknja. Kako velika bo, pa je vprašanje, na katerega mi, ki ji bomo pomagali krpati to luknjo in za katero je sama odgovorna, nismo dobili odgovora.