A po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je delež zaposlenih, ki je v času epidemije vsaj en dan v tednu delal od doma, sredi aprila letos dosegel le slabih 23 odstotkov. Delež zaposlenih, ki so vse dni v tednu delali na lokaciji delodajalca, se je začel nižati v zadnjih dneh marca in prvih dneh aprila. Na začetku marca je večino časa delalo od doma le 7 odstotkov zaposlenih, sredi aprila pa 11 odstotkov.

V drugih državah je med epidemijo od doma delalo precej več ljudi. Med državami EU so najvišji delež dosegli Nizozemci, Belgijci, Finci in Irci. V primerjavi s sosedami je Slovenija nekje na zlati sredini - slabši smo od Avstrijcev in Italijanov, precej boljši pa od Madžarov in Hrvatov, ki so tudi sicer v evropskem merilu skoraj na repu razpredelnice, nižji odstotek delavcev, ki so delali od doma, so dosegli le še Bolgari.

Pred epidemijo, leta 2019, je v Evropski uniji pretežno od doma delalo povprečno 5,4 odstotka zaposlenih. Delež tistih, ki občasno delajo od doma, pa je od leta 2009, ko je znašal 6 odstotkov, do leta 2019 narasel na 9 odstotkov.

Le redki so delali od doma

Že med epidemijo je nekaterim delodajalcem delo od doma povzročalo precej preglavic. Prošnje in priporočila strokovnjakov večinoma niso naleteli na plodna tla, številni so morali med epidemijo še vedno vsak dan na delovno mesto, pa čeprav so opravljali t. i. pisarniško delo, za katero so potrebovali zgolj prenosni računalnik in mobilni telefon.

Januarja letos so denimo mediji poročali o anonimnem pismu delavcev novomeške Krke, v katerem so vodstvu očitali, da bi vsaj dva tisoč delavcev brez težav delalo od doma in da morajo zaposleni prihajati na delo tudi, če je okužen njihov družinski član ali sodelavec. Poleg tega naj ne bi smeli navesti, da so se okužili na delovnem mestu. V družbi so te navedbe zanikali.

Zaradi "prepletenosti vseh delovnih procesov" dela od doma ni mogoče preprosto uvesti

V Krki sicer pravijo, da je delo v farmacevtski industriji specifično. "Dela od doma ni mogoče preprosto uvesti zaradi prepletenosti vseh delovnih procesov, ki potekajo v podjetju," razložijo. Če procesi zahtevajo neposredno sodelovanje zaposlenih na vseh področjih, denimo v proizvodnji ali v laboratoriju, je njihova prisotnost na delovnem mestu nujna, dodajajo.

Pojasnjujejo, da svojim sodelavcem nudijo urejene in zdrave delovne pogoje, zato so se v dani situaciji lahko hitro prilagodili in sodelavcem zagotovili varno delovno okolje – z rednim razkuževanjem in prezračevanjem prostorov, ustrezno razdaljo med sodelavci, zaščitnimi maskami, razkužili, merjenjem telesne temperature in hitrimi testi.

"Zaposleni se hitreje počutijo izključene, nepripadne"

"Na ta način smo ustvarili varne delovne pogoje v podjetju in dela od doma nismo uvajali," zatrjujejo in obenem opozarjajo na "pasti" dela od doma. Kakšne? "Zaposleni se hitreje počutijo izključene, nepripadne, hitreje lahko oslabi zavzetost in skupinski duh. S težjo vključenostjo so se soočali tudi starši, ki so zaradi zaprtja izobraževalnih ustanov in dela na domu težje opravljali delo ter usklajevali službeno in zasebno življenje," pravijo.

Kot dodajajo, so zato v podjetju poskrbeli za varno delovno okolje, zaposlenim pa omogočili fleksibilni delovni čas in omogočili odsotnost zaradi varstva otrok. S tem so, kot trdijo, prispevali tudi "k večji psihološki varnosti".

V Leku od doma delali brez težav, želijo si le bolj fleksibilne zakonodaje

V podjetju Lek, kjer se prav tako ukvarjajo s proizvodnjo zdravil, pa je precej drugače. Tam lahko nekateri delavci že vrsto let delajo od doma, saj imajo področje dela na daljavo skladno z veljavno zakonodajo urejeno s pisnim dogovorom z zaposlenimi. Ker so imeli vzpostavljeno vso potrebno infrastrukturo in izobražene sodelavce, s prehodom na delo na daljavo večjega števila zaposlenih niso imeli težav.

A kot pravijo, izvajanje tega dogovora v praksi zahteva precej administrativnega dela. "Že pred pandemijo, še bolj pa tekom nje, se je namreč pokazalo, da trenutna zakonodaja ne odraža fleksibilnosti, ki je potrebna pri novih oblikah dela. Spremembe na področju dela na daljavo so nujne in želimo si, da bi vlada trenutno zakonodajo čim prej ustrezno prilagodila," pravijo.

Pogoji "Miza ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna"

Podpora pri oblikovanju domačega delovnega prostora

Uvedli so tudi novi delovni model – "odgovorna izbira". "Cilj je izboljšati tako osebno kakor poslovno uspešnost zaposlenih, jim ponuditi podporo pri oblikovanju prilagodljivega delovnega prostora, ki bo zanje udoben, učinkovit in bo omogočal delati v najboljši različici – kjerkoli in kadarkoli," pojasnjujejo.

Zagotovili so podporo pri ureditvi prilagodljivega delovnega prostora, skladno z zahtevami slovenske zakonodaje, sodelavcem so pomagali s številnimi nasveti in namigi glede ergonomije ter z nasveti glede računalniške opreme in pisarniškega pohištva. Razvili so tudi številne interne programe, ki sodelavcem ponujajo različne aktivnosti, izobraževanja in svetovanja na tem področju.

 V Novartisu v Sloveniji je na daljavo delalo tudi okoli 1.800 sodelavcev. Od 17. maja se je glede na fizično ureditev pisarniških prostorov lahko na delo v pisarne vrnilo do 20 odstotkov zaposlenih v posameznem oddelku, od 1. junija dalje pa do 50 odstotkov zaposlenih.

V Uniorju od doma delajo občasno ali pa redno

V podjetju Unior je trenutno za delo na domu prijavljenih 165 zaposlenih, ki občasno delajo od doma. Po pravilniku je sicer opredeljenih 119 delovnih mest v podjetju, kjer je možno opravljati delo na domu. Sprejeli so pravilnik, ki opredeljuje pogoje in delovna mesta za delo na domu, ki predpostavlja, da mora vsak zaposleni oddati in podpisati izjavo o seznanitvi z ukrepi za varno delo od doma, poleg tega pa se v skladu s pravilnikom delo na domu lahko opravlja začasno in občasno – največ tri delovne dni na teden in največ 10 delovnih dni na mesec skupaj – ali pa redno.

V Skazi z delom od doma niso imeli težav

Tudi v podjetju Skaza različne fleksibilne oblike dela, med njimi tudi delo od doma, prakticirajo že dlje časa, omogočali so jih še pred epidemijo. "Ko smo se odločili, da bomo zaposlenim ponudili možnost dela od doma, smo pripravili ustrezno dokumentacijo, torej pravilnik o opravljanju dela na domu ter anekse k pogodbam o zaposlitvi, v katerih smo opredelili pravice, obveznosti in pogoje dela na domu. Pred pričetkom izvajanja smo obvestili inšpektorat za delo," pojasnjujejo in dodajajo, da težav na tem področju pravzaprav nimajo.

"Delo od doma opravljajo sodelavci, ki jim to dopušča njihova narava dela, torej režijski delavci. Teh je dobra tretjina vseh zaposlenih in večina jih redno, torej enkrat do dvakrat tedensko, koristi delo od doma," pravijo. V času zaprtja šol in vrtcev je bilo dela od doma več, saj so mamice kombinirale službo z varstvom otrok, kar pomeni, da so nekatere sodelavke delale od doma po več mesecev skupaj.

Delavci bolj zadovoljni in učinkoviti

Ko sodelavci delajo od doma, njihovo delo poteka nemoteno. "Sestanki in koordinacije potekajo online, časovno se organizirajo sami. Mi jim omogočimo dostop do vseh podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo, hkrati pa skrbimo, da se počutijo kot del podjetja, ne glede na to, da niso fizično prisotni," pravijo sogovorniki.

Delo od doma oziroma fleksibilen delovni čas v Skazi podpirajo, saj, kot trdijo, svojim zaposlenim zaupajo, z nudenjem možnosti samoorganiziranja pa spodbujajo njihovo samostojnost, "kar, po vseh raziskavah sodeč, vodi do večjega zadovoljstva in posledično večje učinkovitosti pri delu".

V času covida-19 so na posameznih primerih opazili, da je delo od doma pri nekaterih potekalo veliko bolj fokusirano in so bili zaposleni dodatno motivirani, pokazali so nadpovprečne rezultate, pri drugih pa se je izkazalo, da so potrebovali nekaj dodatne spodbude s strani nadrejenih.

Z delom od doma bodo nadaljevali tudi v prihodnje, obljubljajo, "vendar v mejah normale". Kljub temu da smo se v času covida-19 vsi naučili delovati virtualno, je po njihovem mnenju za tisto pravo organizacijsko kulturo, ki ima v podjetju zelo velik pomen, potreben odnos oziroma stik v živo. "Treba jo je začutiti, kar pa se lahko zgodi samo med druženjem in direktnim povezovanjem," sklenejo v Skazi.

Kakšna je zakonska podlaga?

Zakon o delovnih razmerjih med fleksibilnimi oblikami zaposlovanja ureja tudi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, se za delo na domu štejeta delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ter delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Kaj potrebujemo, če želimo delati od doma? "Ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu," pravijo na ministrstvu. V pogodbi se uredijo pravice, obveznosti in pogoji za delo na domu, poleg tega pa ima delavec pravico tudi do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višina nadomestila se določi s pogodbo o zaposlitvi. Pred začetkom dela je nujno obvestiti tudi inšpektorat za delo.

V času epidemije je sicer možno začasno odrediti opravljanje dela na domu, saj je ogroženo življenje in zdravje ljudi, a obveznost opravljanja dela na domu v tem primeru trajale začasno, torej dokler traja epidemija. Kljub temu da si številni delodajalci želijo poenostavitev na tem področju, se spremembe ne obetajo niti v zakonu o debirokratizaciji.

nina.sprohar@zurnal24.si

Slovenija Ta ukrep lahko najbolj ustavi širjenje epidemije, a ga ignoriramo