Spremembe. Ekonomist Maks Tajnikar ministru za zdravje Dorijanu Marušiču ponuja kompromisni predlog reforme zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi brez denarnih posledic tako za državo kot za potrošnike rešil zdravstveno blagajno. Ključna sprememba: namesto ene bi uvedel dve košarici zdravstvenih storitev. Obe vrsti zdravstvenega zavarovanja bi bili obvezni.

Skrivnostno ministrstvo
Reformni predlog ministrstva za zdravje so že podprli krizni ministri, jeseni pa naj bi reformo podprli tudi na vladi. Ključna sprememba, ki jo predlagajo, je ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Še vedno pa niso razkrili, katere zdravstvene storitve in zdravila ne bodo več del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Omenjajo se predvsem pogrebnine, nenujni prevozi, zdravljenje v toplicah, neuradno se govori tudi o zobozdravniških storitvah za odrasle. Strokovnjaki menijo, da bo teh rezov najbrž še veliko več, a Tajnikar pravi, da se “minister na tem področju boji 
velikih korakov”.

Prva košarica: klatenje pravic z mislijo na solidarnost
1. Krčenje. Zdravstvene storitve iz prve košarice bi v celoti kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Denar zanje bi se zbiral iz obveznih prispevkov in bi bil torej vezan na višino plač. Tisti, ki imajo višje dohodke, bi plačevali več. Tajnikar predlaga, da bi bile v prvi košarici vse standardne storitve, ki so nujne za življenje in osnovno zdravje. Novost bi bilo spreminjanje obsega storitev glede na krize. Povedano drugače: če bi imeli ljudje v povprečju večje plače, bi ZZZS vsako leto v košarico dal več pravic. In seveda obratno.

Kaj bo izpadlo? Tajnikar priznava, da bi bilo treba iz prve košarice vreči precej zdravstvenih storitev. “A to ni stvar ekonomistov, temveč strokovnjakov na zavodu,” pravi. V prvi košarici bi pustil storitve, ki zahtevajo dohodkovno in starostno solidarnost. Gotovo pa bi morali iz košarice določena cenejša zdravila, zdravljenja in operacije. Če bi ministru uspelo izločiti za okoli 400 milijonov evrov storitev, Tajnikar meni, da bi lahko marsikje odpravili čakalne vrste in vlagali v infrastrukturo. Iz zbranih prispevkov bi se nabralo 2,4 milijarde evrov. Tajnikar pravi, da bi prispevne stopnje lahko ostale enake zdajšnjim.

Druga košarica: obvezno zavarovanje s premijami
2. Novost. Storitve, ki bi jih izločili iz prve košarice, bi se po Tajnikarjevem predlogu večinoma prenesle v drugo. Financirale bi se iz premij, ki bi bile za vse enake in obvezne, podobno kot pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Obvezno plačevanje bi uvedel zato, ker bi se ob prostovoljni izbiri zgodilo, da ljudje ne bi plačevali za to storitev, “ko pa bi zboleli, bi nastale resne težave”. Ljudje bi torej morali biti zavarovani, a bi lahko izbirali, pri kateri zavarovalnici. Tajnikar prednost premijskega sistema vidi predvsem, ker ne draži cene dela. “V Sloveniji je delo zelo drago zaradi visokih prispevkov. Zato kakršnokoli draženje ali dodatne dajatve ne pridejo v poštev. Ta predlog pa zavarovanje ohranja, a hkrati dela ne draži,” pravi.

Breme na delavce. Premije, ki bi po njegovih ocenah v začetku znašale od 23 do 24 evrov, bi plačevali delavci. Tajnikar predlaga tudi, da bi bil minimalni obseg storitev v drugi košarici predpisan, a bi zavarovalnice lahko ponujale dodatne storitve. To bi po njegovem mnenju omogočalo večjo izbiro za zavarovance pa tudi konkurenčnejše cene. S premijami bi zbrali 400 milijonov evrov, torej toliko, kot jih zdaj prek dopolnilnega zavarovanja.

Svarilo pred dragimi storitvami (Intervju)

Vam je minister že povedal, katere storitve bodo izpadle iz zdravstvene košarice?

Teh informacij še nimamo. V vsakem primeru pričakujemo, da se bomo o predlogu lahko pogovorili.

Kaj mislite o predlogu, da bi prostovoljno zdravstveno zavarovanje zamenjalo obvezno?

Dejstvo je, da ne moremo storitev izločati neposredno na trg, kjer jih ljudje plačujejo ali iz svojega žepa ali prek prostovoljnega zavarovanja. Na tak način nekatere storitve hitro postanejo predrage ali celo nedosegljive. Za nekatere tudi ni interesa po zavarovanju. Če hočemo ohraniti visoko zavarovanost ljudi, moramo razmišljati v smeri obveznega zavarovanja.

Zavarovalničarji ste ministru poslali svoj predlog reforme. Kateri so ključni poudarki?

Predvsem se zavzemamo za iskanje rešitev glede dolgotrajne oskrbe. To že dolgo visi v zraku. Realno ni pričakovati, da bi jo lahko uredili s prispevki ali davki. Stroški za dolgotrajno oskrbo, kot sta bivanje v domu za starejše in pomoč na domu, bodo rasli vse hitreje, zato se moramo tega lotiti čim prej.